O peklu in nebesih

Pekla ni. Pekel je stanje bivanja. Je izkušnja ločenosti od Boga, predstava, da ste ločeni od samih sebe in da se ne morete ponovno združiti. To je stanje, ki ga ne povzroči maščevalni Bog, temveč si ga povzročite sami. Pekel se pojavi že zgolj spričo hrepenenja po ponovni združitvi z Bogom.

Tudi nebesa so stanje bivanja. So izkušnja enosti, ekstaza ponovne združitve z vsem, kar je. So spoznavanje resničnega sebe. Nikoli nismo bili izgnani iz nebes. Tega nam, oziroma sebi, Bog nikoli ne bi storil.

O sodbi

V nas obstaja (tudi nezavedna) predstava, da obstaja zlovoljen Bog, ki ga je treba zadovoljiti, da bi se izognili poslednji sodbi. Ta predstava je rodila številne druge; sodba se je razmnožila in razširila na vsa področja življenja.

Opazovanje ni isto kot sojenje. Sojenje je sklepanje, je trditev. Sodba žge dušo, saj ožigosa duha z iluzijo tistega, kar ste in se ne meni za globljo resničnost. Toda o tem, kdo ste, je nemogoče priti do zaključka, saj se ustvarjanje samih sebe nikoli ne konča. Tisti, ki bi mu radi sodili, preneha obstajati, kakor hitro mu začnete soditi. Pride do sklepa, kakor hitro pridete vi do svojega. Ko se zaveste svoje identitete, spoznate, da so pred Bogom vsa dejanja legitimna in da imajo svoje posledice, v skladu s kozmičnimi zakoni.

O kaznovanju

V visoko razvitih družbah nobenih svojih članov ne sodijo in ne spoznavajo za krive česarkoli. Koncept kaznovanja se jim zdi nezamisljiv. Naj bi Bog kaznoval samega sebe? Le zakaj bi eno bitje hotelo povzročiti bolečino samemu sebi? Le kako lahko še ena bolečina odpravi posledice prve? (To je, kakor da bi se udarili v prst na nogi, potem pa bi se še dvakrat brcnili, da bi si vrnili milo za drago.) Prestopnike le opozorijo, da so storili nekaj slabega in jim pojasnijo posledice njihovih dejanj oz. njihov vpliv. Nato jim dajo možnost, da se odločijo, kaj, če sploh kaj, bodo storili v zvezi s tem in s seboj seveda.

O skrbi za druge

Tako kot sreča, tudi ljubezen ni reakcija, temveč odločitev. Z neprestanim zadovoljevanjem potreb drugih (tudi svojih otrok in partnerjev) storite več za to, da jim jemljete moč, kot pa za to, da bi jim v resnici pomagali. Ko vidite, da drugi kaj potrebujejo, z iluzijo izrazite tisti del sebe, ki ste se ga odločili izkusiti. Morda boste izbrali sočutje ali radodarnost, prijaznost ali lastno obilje ali pa vse to, vendar se zavedajte, da v resnici nikoli ničesar ne počnete za druge. Zapomnite si: vse, kar počnete, počnete zase! Nobenega drugega interesa ni razen vašega lastnega. Ste eno z vsem in ničesar ni, kar bi ne bilo vi. Ko vam bo to jasno, se bo spremenila opredelitev lastnega interesa.

O dajanju

To, kar dajete, to postanete.

Poiščite božje kraljestvo in vse drugo bo prišlo k vam. Kako pa ga najdete? Tako, da ga zagotovite drugim. Ne poskušajte biti prejemnik česarkoli, temveč vir. To, kar želite izkusiti, naj z vašo pomočjo izkusijo drugi. S tem se boste spomnili, da ste imeli to že vseskozi. Poglejte ptice na nebu: ne sejejo, ne žanjejo, ne delajo si zalog, pa so kljub temu site. Stvarnik poskrbi za vse. Ko se zaveste, da so potrebe iluzija, postane vse laže.

O upoštevanju pravil

S početjem tistih stvari v življenju, za katere mislite, da jih morate, pridete do spoznanja, da to ni potrebno. Ob koncu svojega življenja boste videli, da za vašo dušo ni pomembno, kaj ste naredili, pač pa, kdo ste bili, ko ste kaj počeli. Ste bili ljubeči?
Ne spoštujte pravil (ne za vsako ceno). Poslušajte glas srca.

O neprijetnih delih

Če upoštevamo zgornje pravilo, kdo pa bo opravil neprijetna, umazana dela? Iz tega vprašanja gleda strah. Odgovor: tudi ta dela bi opravili nekateri, saj bi bil to odraz tistega, kar so. Kot odraz svoje odgovornosti, ne da bi ob tem imeli kake pomisleke.

O večvrednosti

Večvrednost je najbolj mamljiva zamisel, kar se jih je kdaj pojavilo v človeški izkušnji, obenem pa je zelo nevarna iluzija. Zanika namreč enost in ustvarja še večjo ločenost. Posebno nevarna je v primeru, če se hočete izogniti človeški bolečini in trpljenju. Lahko pa je tudi velik dar: prinese moč in pogum, za videnje samih sebe in doživljanje sebe večjega od svojih tlačiteljev. Vere se močno poslužujejo iluzije večvrednosti, pa tudi narodi, rase in spoli. A vse je iluzija. Je mar tulipan več vreden od vrtnice? So gore bolj mogočne od morja?

Širša ko je zamisel o vas samih, večja je tudi izkušnja.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih