Koraki v pravo smer

Ko se oziramo k novemu, ni odveč razmisliti, kaj je s starim narobe. Sicer lahko stare napake ponovimo.

Absurdno se zdi, da se po več tisočletjih razvoja ter vloženega truda in intelektualnih naporov – kar naj bi človeštvo pripeljalo do osvoboditve od mezdnega dela – vračamo k vse večjemu pomanjkanju in boju za obstanek. V dobi, ko lahko robotizirane tovarne proizvajajo skoraj brez človeka, ko je tehnološki napredek omogočil izdelavo silno inteligentnih, samozadostnih sistemov, smo še vedno ujetniki mezdnega dela kot ob začetku industrijske revolucije v devetnajstem stoletju. V čem je razlika? Seveda v tem, da je bogastvo vladajoče elite in lastnikov kapitala doseglo bajne razsežnosti, svetovna množica poslušnih ovčic pa je v vse težjem, vse bolj nezavidljivem položaju.

Narava nam z vse številčnejšimi preizkušnjami daje priložnosti, da na lastni koži preverimo relativno vrednost materialnega. Danes imaš marsikaj, jutri si lahko brez vsega. Ponuja nam vse bolj razločno sporočilo: prave vrednote ležijo na področju nematerialnega. A kakšne so te vrednote? Človečnost, nesebičnost, sočutje, spoštovanje drugega? Kako naj se o tem prepričamo? Ali res potrebujemo hudo stisko, da bomo to spoznali iz lastnega izkustva? Manjka nam znanja. Pravega znanja. Danes smo sposobni oblikovati odgovore le s področja zunanjega, materialnega. Da najvišja vrednota v materialistični stvarnosti – denar – ni pravi ideal, čeprav mu sledimo, vsi razločno čutimo. Pa vendar se ne znamo odločiti, da bi s tem napravili konec. Kako naprej?

Civilizacija, ki zasleduje napačen ideal, mora prej ali slej zaiti v hude težave, saj vse delovanje gradi na laži. Te težave dandanes zelo jasno občutimo. Potrebujemo novo znanje, ki nam bo odprlo novo okno iz tega zatohlega, omejenega sveta, v katerega smo ujeti, ker smo pristali na omejevanje svoje svobode. Pozabili smo, kdo in kaj smo. Prenehali smo ustvarjalno uporabljati svoje možgane in razum; uporabljamo ju le kot avtomate – za ponavljanje starih programov. Dovolj!

Tisti, ki so uspeli prebuditi srčno čakro in svet opažajo s čutečim srcem, opažajo, kako ukalupljeni in omejeni smo postali zaradi tradicionalne vzgoje, izobraževanja in informiranja. V šolah nas vzgajajo v materialističnem duhu, ne meneč se za duhovno lakoto, ki ostaja nepotešena. To lakoto marikdo poskuša tešiti s tradicionalno versko vzgojo, ki ob kopici zastarelih naukov in prepovedi nima življenjskega soka in je vse prej kot prilagojena potrebam sodobnega človeka. Mediji in politika nas zasipajo s prikrojenimi informacijami, po volji elit, ki zasledujejo le svoje cilje. Iz nas poskušajo narediti dobre potrošnike, da bi tovarne imele delo, da bi dobički rasli, da bi se žepi oblastnikov polnili.

Cena, ki jo mora za vse to plačati vsak od nas, je znana: stresno življenje, pehanje za preživetjem, slabo zdravje, notranja praznina, etična tema, duhovna beda. Počasi, a zanesljivo se spreminjamo v potrošniške avtomate in izgubljamo svojo človečnost, s tem ko nekritično sprejemamo propagando in redimo svoj pohlep, se izgubljamo v tekmovalnosti ter krepimo strahove. Gre za učinek žabe v kropu. Če jo vržete v vrelo vodo, bo nemudoma skočila iz nje; če pa jo spustite v mlačno vodo, ki jo postopno segrevate, se bo skuhala.

Kakovost bivanja je odvisna od dveh dejavnikov: od kakovosti opazovanja in od ravni razumevanja vsega, kar je. Napredek torej dosežeš z večanjem občutljivosti, dvigom kakovosti opazovanja, še pomembneje pa je, da vse opaženo občutiš, dojemaš in razumeš na pravi način – čim bolj celovito in nepopačeno. Tako življenje ne dobiva le vse večje širine, temveč tudi globino. Popačenje je posledica miselne »nečistosti«, obremenjenosti z nepopolnimi koncepti in predstavami, ki zavirajo življenje.

Že davno mi je postalo jasno, da je največji človekov problem strah. Postojte za hip in pomislite, koliko vaših dejanj je motivirano s strahom in koliko z ljubeznijo. Začudili se boste. A vedite: vsako dejanje, ki je motivirano s strahom, rodi le nov strah; nikoli ljubezni. Dejanje, ki ga navdihne ljubezen do sočloveka, ne more prinesti strahu. Strah pred soočenjem z resnico je temelj neiskrenosti, laži. A vsaka laž nas zapleta v vedno nove in nove laži, do katastrofe. A zakaj ob lažeh ne reagiramo? Ker nas je strah posledic. Toda do teh bo kljub temu prišlo – ko ne boste mogli odgovoriti otroku, zakaj ste dopustili, kar se dogaja … S to sramoto bo težko živeti.

Vzgajali so nas v prepričanju, da na tem planetu vlada pomanjkanje, češ da Zemlja ne more zadostiti potrebam vseh. To lažno prepričanje je odlično orodje za manipulacijo. Ker je sončne energije in vode v izobilju, je pomanjkanje le utvara. Z znanjem lahko rešimo vse probleme oskrbe. Poskrbljeno je bilo, da v pravem znanju nismo napredovali, saj je to preveč nevarno za obstoj režimov, katerih porok obstoja je neznanje ljudskih množic. Že stoletja nam prikrivajo izume, ki bi na mah pometli s stisko na planetu. Brezplačna energija bo čez noč prinesla revolucijo in spremembe, o kakršnih smo doslej le sanjali.

Kako torej priti do pravega znanja, pravih informacij? Treba je poiskati druge vire in z dvomom pogledati na trditve in razlage, ki jim zdaj verjamemo, ne da bi jih preverili. Poiščite tiste vire, ki ne trobijo v isti rog s politiki in mediji in preverite, ali so zaupanja vredni. Raziščite še drugo plat medalje, ki vam je bila doslej prikrita. Nikar ne čakajte, da vam bodo iz stiske pomagali znanost, religija, mediji, politika – torej tisti, ki so nas v stisko pripeljali. Ti imajo pomembnejšo nalogo kot reševati nas; ohranjati morajo svoje privilegije.

Ko se boste odločili stvarem priti do dna, vam bodo brez večjega truda prišle v roke povsem drugačne informacije od tistih, ki jih ponujajo znanost, zgodovina, mediji, medicina itd. Dali vam bodo odgovore, ki ste jih doslej čakali zaman. Odstrlo se vam bo področje, kjer se skriva še veliko več odgovorov, ki vodijo bliže resnici. Morda se bo ob tem v vas vzbudilo raziskovalno navdušenje, ki vam bo dalo moči za napredovanje v neznano. Največji od vseh zakladov je znanje – pravo znanje.

Seveda brez zaprek ne gre. Poglavitna ovira, ki marsikomu, predvsem izobražencem, preprečuje, da bi se raziskovanja lotil, je čas. Kako naj se ukvarjam z raziskovanjem in iskanjem novih resnic, ko pa mi služba in dom pobereta ves čas in izčrpata vso zalogo moči? In prav tu je kleč: metati vodo iz čolna, namesto da bi začepili luknjo in se za vedno odrešili nepotrebnih muk, je vaša legitimna odločitev, a z njo samemu sebi zaprete vrata napredka. Znanje je neomejeno, zato ima tudi neomejeno moč. Je najboljša obramba pred zlorabo ali nasiljem. Z znanjem lahko rešimo vse probleme. Naložba v znanje je zato najboljša naložba. Vztrajanje pri starem je odrekanje napredku, kakovosti, rasti. Kakovost življenja je stvar odločitve, ki je v vaših rokah.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih