(Tomaž:) Zdravo, stari. Tale štorija o Patrii se še kar rola po medijih in razburja duhove. Kake oprijemljive informacije o tem, ali gre za resnične obsodbe ali podtikanje pa ni. Ali znaš ti  iz vsega skupaj kaj izluščiti? Kaže, da bomo na konkretne podatke še dolgo čakali, če jih bomo sploh dočakali.

(starec:) Pozdravljen, mladi mož. Razumen človek zna iz vsake zgodbe izluščiti uporabna sporočila. Kaj misliš - če bi obtožil dve osebi - nedolžno in krivo, za neko nečedno dejanje - ali bi se obe odzvali na enak način?

Prav gotovo ne. Kriva oseba bi delovala pod vplivom strahu in njena reakcija bi bila gotovo drugačna. Poskušala bi si zagotoviti dodatno zaščito in zakriti dokaze s kakimi zavajajočimi informacijami. Nasprotno pa nedolžne osebe obtožba ne bi kaj dosti skrbela, saj bi dobro vedela, da raziskava ne more odkriti nič zanjo obremenjujočega.

Kadar poskušaš nekomu nekaj prikriti, prizadeti to podzavestno takoj dojame. Lažemo lahko le ne verbalnem nivoju - torej z besedami. Govorica telesa ne laže in težko jo je ponarediti. Tudi zunanji potek dogajanja - podrobnosti, ki se ob tem izkažejo - je zgovoren in ga ni mogoče ponarediti. Ne glede na to, ali poznaš resnično informacijo ali ne, obstaja kopica znamenj, ki povedo, ali je sporočena informacija resnica ali laž. In tega se lahko zavedamo tudi v primerih javnih afer, kot na primer pri aferi Patria.

Prikrivanje je, tako kot laž, posledica strahu. Strah vedno jemlje energijo. Če si nedolžen, ti ni treba ničesar skrivati. Če si nedolžen, ne skrivaš, si močan in se počutiš varnega. Močan zato, ker si prepričan, da se bo tvoja nedolžnost potrdila v praksi; imaš najmočnejšega zaveznika - resnico, ki se naposled vedno izkaže, zato pri dokazovanju niso potrebni posebni napori. Močna obramba ni potrebna, zadostuje odločno zanikanje. Varen si zato, ker ni realnih dejavnikov, ki bi te zares ogrožali.Lažne obsodbe je lahko spregledati in ovreči, zato je varno biti pasiven.
Če pa je nekdo kriv, se pojavi strah. Ta ga napelje k skrivanju. Če nekdo nekaj skriva, je v ozadju nek sumljiv razlog. Neka informacija bi lahko prikazala stvari v drugačni luči, kot si želi. Skrivanje pomeni, da je treba nekaj ščititi, zaščititi pred razkritjem, torej gre za informacijo, ki je pomembna za razumevanje resnice. Preprečevanje dostopa do informacij je preprečevanje dostopa do resnice.
 

Fiju, zdaj pa razumem! Kdor je nedolžen, ima razloge za samozavest in relativno pasivnost, saj se zaveda, da sta resnica in pravica na njegovi strani. Kdor se pretirano brani, tega ozadja očitno nima, zato je že po definiciji sumljiv. Če pretirava z obrambo, dokazuje, da se mora braniti močneje. Zakaj? Ker je res kriv! Za agresivno obrambo ima namreč tehten motiv - prikriti mora dokaze. Kdor torej izbere najmočnejšo pot obrambe - napad, ta med vrsticami sporoča, da je obtožba upravičena. In če pri tem v napadu celo ne navaja dokazov za svoje trditve, je jasno, da gre za slepilni manever, ki temelji na izmišljenih stvareh.

No, ali s temi spoznanji znaš izluščiti kaj več iz afere Patria?

Pa poglejva. Obtožba je prišla iz tujine, bila je lansirana v oddaji finske televizije, v finskem jeziku. Slovenski javnosti jo je resda posredovala opozicija. V tem ni nič spornega. In zdaj pride tista stvar, ki najbolj bode v oči. Naša policija 15 mesecev ni odgovorila na več depeš interpola. Kaj takega preprosto ni mogoče narediti iz malomarnosti. Očitno je, da je šlo za nek pritisk z višjih nivojev, ker je bilo treba zadevo prikriti. In sva pri prvem očitnem dokazu, da tu res nekaj smrdi. Potem pa je tu še drugo čudno obnašanje. Če je obtožba neresnična, si bo rekel nedolžni, naj strokovni organi to čim prej raziščejo in objavijo javnosti. Torej bo poskušal preiskavo pospešiti in ne zavlačevati! Pri nas pa je nastopila pretirana reakcija: opozicijo so obtožili, da je pripravila lažen konstrukt, da bi oblatila premiera in "umazala ugled Slovenije". Komu je v interesu, da bi umazal ugled lastne države?

Da ima tisti, ki je bil napaden, veliko moč in vpliva, je bilo razbrati iz nadaljnjih dogodkov  in obnašanja vpletenih. Na zadevo so se zelo burno odzvali vlada in vladne službe, čeprav je ta, ki je glavni obtoženi, obtožen kot privatna oseba - "J". Ne gre za obsodbo vlade. In vendar se je odzvala, kot bi bila napadena ona; enako je reagirala celotna vladna koalicija in pričela streljati iz vseh topov. Tipičen primer preburne reakcije. In potem si je premier privoščil še nekaj povsem neumestnega - pritisk na medije v tuji državi, čeprav je pred tem dobil zagotovila, da je finski vladi, ki spoštuje načelo svobode tiska, kaj takega povsem tuje.  Naš predsednik vlade je svetu pokazal, kako se deluje s pozicije moči.

To je tudi mene ful presenetilo. In potem oddaja na drugi finski televiziji, v kateri so iz zadeve naredili komedijo. S preburnim odzivom se nekdo, ki ga je strah in se mora zato na vsak način oprati krivde, le dodatno izpostavi in celo osmeši.

Najboljša potrditev, da je za vsem skupaj nekaj nečednega, pa je dogodek, ki se je zgodil pred tem. Prizadeti so si izmislili zvit manever, s katerim so onesposobili glavnega akterja opozicije - Cvikla. S tem, ko so ga naredili za pričo v aferi, so blokirali njegovo vlogo predsednika preiskovalne komisije - in s  tem dosegli, da se je raziskava ustavila. Ali potrebuješ še kak boljši dokaz?

To je bila pa res dobra finta! Ampak zaslepljen ali pa otopel človek z opranimi možgani ne sprevidi sporočil, ki so tu več kot očitna. Veš kaj se mi zdi prav žalostno? Zdaj se nam bodo glede korupcije lahko posmehovali celo Hrvatje - oni bodo posel nakupa oklepnikov speljali brez posrednikov in provizij.

Tisto, kar mene zares skrbi, je naslednje: naš sedanji predsednik vlade je bil doslej že večkrat obtožen, a vse afere, v katere je bil vključen, so bile ustavljene in tako rekoč pometene pod preprogo. A pomisli - noben proces ni pred ustavitvijo kakorkoli dokazal njegove nesporne nedolžnosti! Pač pa preprosto ni bilo mogoče dokazati krivde. Razumljivo - obtoženemu, ki ima v rokah tudi vzvode tožilstva in sodstva, ne moreš predstaviti dokazov, ki bi ne bili razglašeni za ponaredek in laž! To pa pomeni, da je država, v kateri se to dogaja, vladavina moči in ne prava, vladavina strahu in nasilja. Resnica je poražena in poteptana s strani tistih, ki naj bi jo zagotavljali. To pa je hud udarec, ne le pravici temveč tudi svobodi človeka!

Tudi meni se je vedno čudno zdelo, kako to, da tisti, ki je obljubljal boj proti korupciji in umazaniji iz hleva nekdanje LDS-ove vladavine, ni razčistil niti ene od afer, ki jih je imel možnost pripeljati pred obličje resnice. Vsaj tiste afere, v katerih je bil sam udeležen, bi hotel razčistiti! A spet so zgovorna dejstva, ki jih ni mogoče prikriti: tožilstvo, notranje ministrstvo in vrh policije delujejo pod eno taktirko tistega ali tistih, ki si ne želijo razkritja resnice. Edini, ki ne sodi v ta krog, predsednik protikorupcijske komisije, Kos, jim je zato - razumljivo - velik trn v peti tudi. In nenadoma so ugotovili, da je afero Patria pomagal zakuhati prav on, ki naj bi jo raziskoval. In ta obtožba ni podprta z nikakršnim realnim dokazom. Res smešno. Manever odvračanja pozornosti.

Jaz menim, da je vse skupaj dobro za slovensko družbo. Toliko umazanega perila se še ni nagrmadilo pred javnostjo in tolikšnega razdora, kot ga je politika vlade ustvarila med nami, po drugi svetovni vojni še ni bilo. Resnico smo pribili na križ. Kolaboracija je bila tako rekoč rehabilitirana, partizanstvo oblateno. Cerkev je dobila več moči, kot jo je imela kdajkoli doslej. Pravni red je parola, ki so jo lahko obesiš za uho. Klečeplazenje pred oblastjo srečuješ na vsakem koraku. Mediji so preganjani, z medijskimi hišami pa se trguje kot s sadjem na tržnici. Če se Slovenci ob tem nismo streznili, potem očitno še nimamo dovolj trpljenja. Ali res potrebujemo še močnejšo klofuto?

Ne vem, a to bomo zelo kmalu pokazali na volitvah.

 

Vas zanima tudi, kako popraviti demokracijo pri nas? Glejte tule.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih