(Tomaž:) Pozdravljen, stari. Zdajle, v predvolilnem času, sem se ukvarjal z vprašanjem, kako bi bilo možno preprečiti, da bi novo izvoljena oblast zlorabila svoj vodilni položaj na krmilu države. Denimo, da bi se zgodilo, da bi mandatarstvo zopet dobila stranka SDS. To bi bilo zgovorno sporočilo, da smo Slovenci čisto zadovoljni z maličenjem demokracije v smeri diktature, kakršni smo priča zadnji mandat. Seveda pa ni nikakršnega zagotovila, da bi kaka druga opcija delovala kaj drugače. 

(starec:) Pozdravljen, mladi mož. Če ti bo kaj laže - ne le slovenska, celotna svetovna javnost je zelo naivna. Poglejva samo aktualen primer: celih sedem let po zloglasnem enajstem septembru svetovna javnost še kar verjame, da sta se trgovinska dvojčka zrušila zaradi gorečega bencina ob trku letal. Pri tem se nihče ne vpraša, kako je potem mogoče, da se na cestah še vedno vse premika, saj bi se morali tudi bencinski motorji zaradi gorečega bencina enostavno stopiti od silne vročine! Ta v nebo vpijoča laž, kot tudi množica drugih, še danes ni javno razkrinkana!

Imaš prav. Javnost običajno reagira na majhne laži, velike laži pa so povsem na varnem. A mene skrbi, kaj se bo zgodilo v naslednjem mandatu...

Tudi jaz sem zaskrbljen. Sedanja oblast si je privoščila dva velika spodrsljaja, ki slovenski narod izpostavljata veliki stiski: izvedla je rehabilitacijo sodelavcev okupatorja ter relativizirala pomen narodnoosvobodilnega boja in povečala moč cerkve, ki postaja vse večji politični dejavnik v družbi. S tem se ustvarja v narodu vse večji razkol. Narod uničujemo sami, od znotraj!

Imaš kako idejo, kako bi lahko človek preprečil, da bi v prihodnosti prihajalo do novih zlorab demokracije? Ta očitno ne deluje več, izmisliti si bo treba nove instrumente, s katerimi bi omogočili korekcijo in odpravo slabosti sedanjega sistema.

Demokracija je le krinka, mikavna predstava, s katero je ustvarjen vtis, da lahko podjarmljeni in izkoriščani vplivajo na izbor vladajoče garniture in s tem na svojo usodo. "Vladavina ljudstva" naj bi bila oblika vladanja, v kateri najpomembnejše odločitve sprejme ljudstvo in ne vladajoča ekipa po svoji volji. Uresničuje se skozi večstrankarski sistem, v katerem dve ali več opcij (strank), tekmuje za oblast. Tako naj bi bilo zagotovljeno, da ena družbena skupina, podpornica ene stranke ali opcije, ne bi bila dalj časa v boljšem položaju. Toda demokracija se sesuje tisti hip, ko se izkaže, da vse opcije zasledujejo isti cilj: prevzem oblasti. Potem ni več pomembno, katera opcija je na oblasti, saj se njihove politike razlikujejo le v manj pomembnih detajlih.

Šur. Tudi v demokracijo vgrajena "neodvisnost od politike" - da je oblast razdeljena v zakonodajno, izvršno in sodno vejo - odpove tisti hip, ko se vse tri veje prično udinjati isti avtoriteti. Če vrhovni državni tožilec, notranji minister in direktor policije delujejo pod taktirko predsednika vlade, je jasno, da je neodvisnost lažna. Vladavina in oblast ljudstva je resda zapečatena v 3. členu naše ustave, a naši vodilni politiki poskrbijo, da se „neposredna politika" ne more uveljaviti.

Res je. A tako ni le v Sloveniji. Tudi v EU se dogaja podobno! Tudi v EU nas čaka zgolj vladavina gospodarskih in političnih elit ter ponoven vzpon birokratizacije in militarizacije, saj se te elite lahko le na ta način vzdržujejo ter ohranjajo. Si se že vprašal, kdo ima v EU glavno besedo? Ljudstva posameznih držav? Kaj pa še! Visoki uradniki EU in prikriti sli velikih sil (kapitala) v ozadju, ki pripravijo vlade h kooperativnosti, pa čeprav je vse ljudstvo proti! Poglej si na primer samo ameriški obrambni ščit na Poljskem in Češkem. Vlade takoj, ko se zavihtijo v sedlo, govorijo in odločajo v imenu ljudstva, čeprav zasledujejo povsem druge interese. Zakaj se evropski politiki bojijo vprašati za mnenja ljudi, ki jih bo Lizbonska pogodba zadevala in zavezovala? Ker vedo, da so prioritete v njej vse prej kot spoštovanje človekovih pravic, ohranjanje in razvoj socialne države. Nacionalne ustave bodo v mnogih pogledih le še dodatek in okrasek. 

Torej je treba demokracijo popraviti. Poniglave politike bi bilo treba odsloviti in na njihovo mesto postaviti druge, pravičnejše. Politiki bi morali biti razumnejši predstavniki naroda, z višjo zavestjo in z visokimi moralnimi načeli. Sistem bi moral biti narejen tako, da bi preprečeval manipulacije v škodo prebivalstva. Dotlej pa bo nezaupanje do oblasti vgrajeno v same temelje družbe. 

Nečesa se morava zavedati: modrejše politike bomo lahko volili šele takrat, ko bomo modrejši tudi volilci. Dokler ne spregledamo laži, bomo volili lažnivce, ki imajo polna usta privlačnih obljub. Spregledaš seveda šele potem, ko začneš razmišljati z lastno glavo. To pa nam gre v sedanji potrošniški, informacijsko preobremenjeni družbi vse težje od rok. Problem je v tem, da zaslepljeni ljudje sploh nočejo slišati informacij, ki jim niso pogodu oz. nasprotujejo trenutnim predstavam. Raje vztrajajo v "varnejši" laži, da bi se ne bilo treba soočiti s čim neprijetnim. 

Imaš prav. Pri nas oblast pri tem še igra na priljubljena nacionalna čustva - občutek ogroženosti in počutje žrtve - zato se z njeno politiko množice še laže identificirajo. Toda dokler volilci ne spregledajo, da nekaj smrdi, če se vlada, ki ne naredi nič za zajezitev korupcije in se krčevito upira razgaljanju le-te (npr. v aferi Patria), pretvarja, da je pri njej vse v redu, vse dotlej bo nemogoče pričakovati njihove modrejše odločitve. 

In drugo - kot praviš, je treba preprečiti manipulacije v škodo prebivalstva. A katerega prebivalstva? To je diferencirano v skupine z različnimi interesi. Interes ene skupine, npr. upokojencev, je lahko v nasprotju z interesi drugih skupin. Kako boš unificiral skupni nacionalni interes? To ni preprosto, saj si interesi posameznih skupin nasprotujejo. Treba je probleme zasledovati in obravnavati - ne le kratkoročno, temveč na širšem časovnem planu in v širšem kontekstu. Šele takrat se pokažejo vse njihove dimenzije. Druga pomembna stvar je problem vpliva kapitala. Dobički kapitala so družbi v škodo, če se prelijejo v zasebne žepe, po drugi strani pa plemenitenje kapitala za družbo predstavlja tisto vodo, brez katere ni rasti. Kako torej ravnati? 

Ne vem. Kako si pa ti predstavljaš korigirano demokracijo? 

To seveda ni lahko vprašanje A mislim, da bi bilo treba narediti vsaj tri stvari. Prvič: najprej bi bilo treba preprečiti zlorabo oblasti. Vodilna garnitura politikov bi morali dokazati, da jim ni v ospredju osebni interes. Lahko bi na primer uzakonili, da delujejo z minimalno plačo vse dokler ne bi bili objektivno doseženi zastavljeni cilji. V ustreznih nevladnih organizacijah (te so razvitejše v osveščenih družbah) bi lahko oblikovali vse načrte, ki zadevajo nacionalni interes. Oblast bi delovala kot strokovno telo, ki sooblikuje, uravnoteži in obenem uresničuje ta interes, pri čemer bi zagotovila potrebne strokovne podlage in pretehtano pripravo načrtov. 

Drugič: oblast je treba nadzirati. Obstajati mora aktivno telo, katerega naloga je oblast nadzirati  in sprejemati veto na odločitve vlade ali parlamenta. Takšno telo naj bi bil državni zbor (DZ), a sedaj je to telo marioneta vlade. Predstavniki ljudstva v tem telesu bi morali biti strokovnjaki in visoko moralno-etični ljudje, ki bi ne smeli biti pod vplivom predstavnikov oblasti in kapitala. Kriteriji za članstvo v tem telesu bi morali biti še posebej ostri.

Tretjič: vpliv kapitala je treba omejiti. Razvoj demokracije v neki državi je neposredno odvisen od vpliva ljudstva na formalno oblast ali organiziranega delovanja nevladnega sektorja in sicer tistega dela, ki predstavlja neprofitni del civilne družbe. Dobrodošlo bi bilo formirati telo, npr. v sklopu državnega zbora, ki bi bdelo nad zlorabami politike zaradi interesov kapitala. Interes skupnosti je treba postaviti pred interes posameznika; vsako odločitev je treba pretehtati glede na to, kako dolgoročno vpliva na skupno dobro. Zdaj je privatna lastnina pred družbenim dobrom, dolgoročne učinke politike pa preprosto ignoriramo

Vse navedeno bi se odrazilo v pravičnejši delitvi, trajnostnem razvoju, uspešnejši družbi in srečnejšem človeku. 

No vidiš! Zdaj bi se lahko lotila ustanavljanja nove stranke z imenom Nova demokracija, ki bi širila tvoje ideje. In čez nekaj let bi morda z njimi prodrla in uspela na volitvah. Ti pa bi lahko postal novi predsednik vlade! 

Nikakor. Zdi se mi, da obstaja boljša pot: vso javnost je potrebno prebuditi in osvestiti, da bo pričela razmišljati izven sedaj predpisanih okvirov. Sedanja politika, tudi strankarska, je izgubila kredibilnost. Ne le med kandidati za posamezne stranke, tudi v širši družbi je treba potrkati na vest ljudi, da bi se lahko oprijeli ideje pravičnejše demokracije in pomagali, da se vsa družba premakne k večji zrelosti. Nekdanji predsednik Drnovšek, ki se je v zadnjem obdobju zavzemal prav za to, je bil morda znanilec novega časa.

Komentarji   

0 #1 rehoboam 16:30 05-04-2010
nekdanjemu predsedniku se je v zadnjem obdobju zmešalo
Citat

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih