Človek - duhovno bitje

Sodobnemu človeku je idejo o duhovni naravi človeka težko sprejeti, saj je duhovna plat dandanes običajno omejena na vero ali religijo, katere nauki ne uživajo popolnega zaupanja. Probleme imamo vsi: krščansko verujoči posamezniki nosijo v sebi (še bolj kot ostali) predstavo o človekovi grešnosti, ateisti pa duhovnemu in metafizičnemu znanju najpogosteje zapirajo vrata.

Sodobni človek ima nekaj fragmentov duhovnega znanja, ki pa so močno pomanjkljivi in iztrgani iz konteksta. Brez dodatnih informacij ne more sestaviti trdne zgodbe, pač pa se mu zdi, da gre pri vsem skupaj za skrpucalo, ki sloni na napačnih temeljih. Tako se marsikdaj zgodi, da že ob omenjanju posameznih odlomkov iz verskih zgodb izgubi interes, da bi se vanje poglabljal.

Razumevanje, da smo duhovna bitja, ni rezultat prebiranja člankov ali knjig. Je sad dolgotrajnega procesa, ki se odvija v vsakem od nas. Kot krščansko vzgojen ateist sem se šele v desetletjih prizadevnega iskanja dokopal do spoznanj, ki jih delim z vami. Seveda je moj pogled le eden izmed pogledov na resnico, pa vendar vam je lahko v pomoč, da bo vaš razvoj hitrejši. O mojih razmišljanjih in spoznanjih sem veliko pisal na www.prisluhni.si v številnih tematskih sklopih, kjer sem opozarjal na številne luknje v konceptih znanosti, predstavljal verodostojnejše koncepte ter poskušal povezati znanost z metafiziko in duhovnostjo. Številna zamolčana dejstva in polresnice so nas doslej uspešno vodili na kriva pota; s pomanjkljivim znanjem smo kot pohabljenci, ki ne poznajo niti življenja niti sebe, po drugi strani pa nam je razbohoteni ego povsem ohromil srce.

Odgovoru na uvodoma zastavljeno vprašanje se približamo šele, ko gradimo na spoznanju, da je človek duhovno bitje ali krščansko rečeno - duša - ki naseljuje snovno telo. Zavest, lastnost duše, je bistvena, da telo deluje kot človek. Brez duše je telo mrtvo, negibno, brez telesa pa si človeka ne znamo predstavljati. Obravnavati ju je treba kot celoto. Vendar pa je človek mnogo kompleksnejše bitje kot si običajno predstavljamo, saj poleg fizičnega telesa poseduje tudi druga telesa, iz finejše, subtilnejše, očem nevidna substance.

Tako kot so življenje, voda ali ogenj pojavi, ki se pojavijo tu in tam, pa so vendar izrazi istih naravnih sil, je tudi zavest osnovno gibalo življenja, ki izvira iz Univerzalnega uma, Kozmične inteligence, inteligence Stvarnika, ki stoji za vsemi stvaritvami in čudesi vesolja. Človeška duša poseduje delec te univerzalne zavesti in ima vse atribute, da lahko prepozna svojo resnični naravo. Vendar pa gre v procesu svojega razvoja skozi obdobje individualnosti, ko se od Stvarnika vidi ločeno, nepovezano, a prav to je nujni pogoj, da se lahko naposled prepozna. Ne moremo namreč prepoznati nečesa, od česar nismo ločeni.

Duša se, ko je nastanjena v telesu, najhitreje uči in prepoznava. Nauk o reinkarnaciji uči, da proces številnih utelešenj duše poteka tako rekoč brez konca, z vsakim utelešenjem pa duša kopiči svoje duhovno znanje in se približuje svoji zrelosti in božanskemu izvoru, iz katerega izhaja. Buda je že pred 2600 leti razložil, da je iz kroga reinkarnacij možno izstopiti, ko duša doseže zadostno zrelost in se dovolj »očisti« zemeljskih bremen.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih