V trenutnem položaju je v naslovu zastavljeno vprašanje še kako aktualno. Mislimo si, da je pravi odgovor: zaradi virusov, bakterij itd. A to je žal velika zmota, ki jo drago plačujemo. Pravi odgovor je mnogo bolj zapleten kot bi si mislili.

V 13. stol so verjeli, da bolezni pridejo od Boga, v 15. stol. so bili prepričani, da pridejo od hudiča, kasneje so mislili, da pridejo od sokov, danes pa smo krivdo za zbolevanje naprtili mikroorganizmom. To so pogledi, ki so se izmenjali skozi čas. Resnica je, da so pogojene z minulimi človekovimi deli in njegovo psiho.

V zvezi z boleznimi govorimo le o mikrobih in virusih in prezremo številne druge načine vstopanja bolezni v naše telo. Sedanje pojmovanje sveta močno podcenjuje vplive našega mišljenja, čutenja in čustvovanja. Vse kar mislimo in občutimo, ustvarja neizogibne posledice v naših telesih in naših življenjih; bistveno vpliva tudi na naše zdravje. Ni človeške misli ali občutka, ki bi ne pustila posledic v nas, vse do fizične ravni. Strah, ki je v zadnjem času v svetu preprosto eksplodiral, pa je tu eden izmed najbolj usodnih dejavnikov. A tega se ne zavedamo.

Prav tako se nam zdi neverjetno, morda celo smešno, da tudi laž, licemerje in obrekovanja delujejo v nas pogubno. Težko verjamemo, da podobe, s katerimi se poglabljamo v sen, igrajo pomembno vlogo pri obolevanju.

Nadalje se ne zavedamo, kako vidne predstave, ki nam vstopajo v zavest, prehajajo v našo podzavest. Grozote, ki smo jim priča v filmih in medijih, zelo negativno delujejo na nas. Znanosti se ne sanja, da se bolezenske klice povezujejo s tovrstnimi vplivi.

Zgoraj omenjene trditve so le črke na papirju, dokler ne sprevidimo, da se za njimi skriva zelo kompleksno ozadje. Ozadje, katerega razumevanje lahko spremeni naša življenja.

 

Onkraj fizičnih čutov

Da bi v nadaljevanju zapisano lahko sprejeli in dojeli, si moramo najprej priznati, da poleg sveta, ki ga zaznavamo s petimi čuti, obstaja tudi metafizični svet, del katerega so nematerialni pojavi kot življenje, mišljenje, čutenje, intuicija, domišljija, zavest in številni drugi. V ta svet doslej nismo hodili iskat odgovorov za pojave in fenomene, ki smo jim priča. A brez poznavanja in razumevanja sveta onkraj fizičnih čutova se preprosto ni mogoče dokopati do pravih spoznanj in celovitega znanja. Ta svet nam na znanstven način že več kot stoletje odkriva antropozofija Rudolfa Steinerja, ki ga (žal) večinoma poznamo le po Waldorfski pedagogiki, biodinamiki in ekološkem kmetovanju.

Rudolf Steiner je bil znanstvenik velikega formata in nam je že pred stoletjem razodel številne skrivnosti življenja, ki nam bi danes, ko se npr. srečujemo s kužnimi boleznimi, prišle še kako prav. V nadaljevanju jih nekaj povzemam. Ko nam razlaga osupljivo nematerialno ozadje človeka, nam razkriva svet številnih nevidnih, subtilnih struktur, nekakšnih orodij in instrumentov človeka, ki omogočajo življenje, mišljenje, čustvovanje, hotenje itd. Tako ugledamo človeka tudi kot toplotno, zračno in vodno bitje ter spoznavamo naše subtilne sestavine – etrsko, astralno telo in jaz, ter nižjo in višjo naravo človeka. Spremljamo človeški razvoj od izhodišča, ko je bil le oblaček toplote, preko današnje stopnje razvoja, do prihodnjih faz, ki se bodo odvijale v naslednjih tisočletjih. Ko človeka spoznavamo na takšen način, razumemo, da je bolezen nepravilno budno stanje našega astralnega telesa. V bolnem telesu tiči pokvarjeno duševno, ki je izkusilo določen vpliv duhovnih bitij teme. Če bi lahko ta vpliv izvlekli iz duhovnega, bi telo ozdravelo.

Vse kar se dogaja na fizični ravni, vodijo določene sile in zakoni, kar pa se vrši na nematerialni ravni, vodijo duhovna bitja – hierarhija duhovnih bitij, kjer ločimo bitja svetlobe in bitja teme. Prav zdaj se odvija pomemben boj med njimi. Ker sedanja znanost ne zmore razložiti zla, magije in številnih psiholoških pojavov (fantomi, demoni, pošasti, prikazni…), vse to pomete v koš z nalepko »praznoverje«. A tisočletja, še preden je materializem zatrl duhovnost, so ljudje prepričano govorili o Luciferju in Ahrimanu (Satanu v Svetem pismu) in njuni odgovornosti za številne negativne pojave in vplive na človeka. Poglobljen vpogled v prakso razkrije, da se teh entitet preprosto ne da zanikati. Le naivnež lahko reče, da so tovrstni negativni pojavi – plod naključja. Eden najboljših trikov Ahrimana je bil, da nam je v materializmu duhovni svet povsem zastrl in tako skril samega sebe. Če ne poznamo sovražnika, se proti njemu ne moremo boriti. Toda, ali zlo lahko zanikamo?

Bolezni ni mogoče globoko razumeti brez poznavanja vloge Luciferja in Ahrimana. Danes se v nas odvija boj med luciferičnimi in ahrimaničnimi silami, ki delujejo na nas skozi naš Jaz. Če se naslonimo na Sveto pismo: Ko je Lucifer začel vplivati na ljudi (kača, ki je zapeljala Evo), je moralo priti do sredstva za blokiranje njegovih nakan – bolečine. Jehova zato pravi: »Otroci se morajo rojevati v bolečinah!«

Predstavljam si torej, da so moči, ki nam onesposobijo organe, dobre moči, ki nasprotujejo vplivom temnih sil. Človek mora spoznati dobro in slabo; brez spoznanja slebega ne bi mogel razločiti, kaj je dobro. Okvare organov so varovalke, ki preprečujejo, da bi človek pregloboko zahajal v slepe ulice. Sile teme imajo nalogo človeka napeljati k temu, da bi si pridobil … hm, pomembne, pogosto boleče izkušnje, ki vodijo k višji zavesti, k višjemu spoznanju, spoznanju svojeg božanskega porekla. Zato človeka skušajo, zavajajo in ga mamijo na krivo pot.

Steiner nam pokaže, da nas Ahriman želi čim bolj odtrgati od naše duhovne narave in nas prikleniti na Zemljo, nasprotno pa nas Lucifer skuša ločiti od nje in zvabiti na nebo. Ko sledimo Luciferju, grešimo zoper moralo, ko sledimo Ahrimanu pa zoper logiko in zdravo mišljenje. Lucifer nam podtika napačne motive, Ahriman pa plane na nas, kadar menimo, da naša lastna pamet ne zadošča in nas skozi razpoko napolni z lažmi. Ko jima sledimo, pride do zmot in zablod, ki jih stvarstvo ne tolerira; treba se je soočiti s posledicami. Te se pokažejo na naši najbližji okolici – na telesu kot bolezen.

Steiner tudi razločno pove, da mikrobi in virusi niso vzrok bolezni temveč spremljevalci, pokazatelji le-te. Naše sedanje predstave so napačne – zamenjujemo vzrok in posledico. Izjavo »gripo povzroča virus gripe« lahko primerjamo s trditvijo »gasilci netijo požare«. To je sicer zelo logično: vedno so prvi tam, kjer gori. Toda dejavnost mikrobov in virusov ni izvor bolezni; oni pridejo na sceno šele v fazi čiščenja telesa. Treba je raziskovati, kaj ustvarja plodna tla za njihovo množenje. Podobno je razmišljal tudi Antoine Bechamp, genialen raziskovalec, ki bi konec 19. stol. usmeril medicino na pravi tir, če ga ne bi uničili (več o tem najdete v besedilu Mit o mikrobih).

Kot razlaga Steiner, so mikroorganizmi in virusi ter parazitska bitja znamenje delovanja Ahrimana  v svetu; so njegova tvorba. Predstavljajo na Zemljo pregnana Ahrimanska bitja. Človeka z Ahrimanom povezuje materialistični pogled na svet (navezanost na Zemljo), s tem v zvezi pa je tudi občutenje strahu (bojazen pred izgubo). V tem kontekstu mikroorganizmi predstavljajo nekakšno obliko poravnave za povzročeno bolečino in trpljenje, ki smo ju v preteklosti prizadejali zemeljskemu – živalim. Preprosto rečeno so mikroorganizmi torej nekakšno ponovno utelešenje živali, ki so bile ubite in pojedene. Parazite ustvarjajo elementarna bitja iz vrst gnomov (škratov) in undin (vodnih vil).

Kot pojasnjuje, znotraj štirih človekovih členov delujejo različna duhovna bitja: v fizičnem telesu fantomi, v eterskem aveti ali utvare, v astralnem demoni, v jazu pa duhovi. Z ezoteričnim delom se človek lahko najprej osvobodivpliva demonov, nato utvar …

Prej ali slej se bomo morali soočiti s tem, da preko našega neustreznega duševnega življenja – slabih odnosov, nemoralnih dejanj, laži in nekarakternosti – kvarno vplivamo na naše etrsko in astralno telo; tu tiči glavni dejavnik porajanja bolezni. Vsiljevanje lastnega mnenja in prepričanj, želja po obvladovanju drugega, nestrpnost do drugačnosti so prav tako duhovno sporna dejanja. Posledica je  odvezava (ločitev dela, delitev) v astralnih telesih in formiranje samostojno živečih bitij, demonov, ki zaživijo v naši bližini. Svet je poln utelešenih demonov laži. Postanejo naši nevidni spremljevalci. Oni so pobudniki bolezni in priložnost za svoj obstoj najdejo v bakterijah, obenem pa bakterije ustvarjajo.

Omeniti pa velja naslednje: ukvarjanje z negativnimi entitetami je modro le v omejenem, za razumevanje potrebnem obsegu; vsaka pozornost, ki jo temu namenjamo, jih krepi in povečuje njihov vpliv. Tudi poglabljanje v bolezni ni nikakršno jamstvo pri krepitvi zdravja. Če se osredotočam na to, da me nekdo ogroža od zunaj, mi je še težje.  Zato rajši raziskujmo svoje sposobnosti, sile v sebi.

Steiner nam da vedeti še nekaj: Bivanje duše na Zemlji je spuščanje v okolje, ki ni duši lastno, a je potrebno, zato duša vedno niha med duhovnim in zemeljskim, išče ravnovesje. Človek ni materialno temveč duhovno bitje, ki (občasno) naseljuje fizično telo. Naša duša ni rojena in ne umre, ampak pride od zunaj, se združi s kaljo v materi in se ponovno vrne v duhovni svet. Človek mora zato nenehno skrbeti, da se odvrača od pretiranega zemeljskega vpliva. Zdravljenje bolezni je v tem, da odpravimo premočan zemeljski vpliv, ki se uveljavi na bolnem organu.

 

Poslanstvo bolezni

Ali imata bolezen in bolečina sicer kako posebno vlogo? Imata! Pozitivni duhovi, ki vodijo razvoj človeštva, so sprejeli protiukrepe, ki predstavljajo nujno protiutež dejanjem ahrimaničnih duhov, ki v človeku budijo materialne želje in interese; v človekovo bit so vcepili bolezen, trpljenje in bolečino, sicer bi popolnoma podlegel čutnemu svetu in pozabil svoje duhovno poreklo. In tako je na svetu natanko toliko trpljenja in bolečine, kolikor je zanimanja zgolj za fizično in materialno. Popolna izguba duhovne zavesti bi sicer pomenila naš propad – ugasnili bi v otrdelem telesu.

Bolečina je vzgojno sredstvo, naš vzgojitelj, ki nas odvrača od podleganja luciferičnim silam, ki so se naselile v naših astralnih telesih. Kjer v bolezni nastopi bolečina, jo je povzročila luciferska moč.

V normalnem zdravem stanju je naše astralno telo v spečem stanju – njegove »živosti« se ne zavedamo. Ko se astralno telo pregloboko potopi v fizično in etrsko telo in se hoče v nas »prebuditi«, pride do motnje – bolezni. Bolečina je prodor zavesti astralnega telesa v fizično in etrsko telo. Zavest astralnega telesa takrat doživljamo kot Jaz zavest, kar občutimo kot bolečino. Gre torej za nepravilno budno stanje našega astralnega telesa.

Bolečina je torej posledica luciferskega vpliva. Lahko pa bolezenskega procesa ne spremlja bolečina; takrat je ta posledica Ahrimanskega vpliva. Ta je bolj pritajen kor luciferski, leži bolj globoko spodaj, ne le v napakah astralnega ampak tudi etrskega telesa. Poškodbe organa v tem primeru ne spremlja nujno bolečina, pač pa ta propada. Ko obstaja nevarnost, da se preveč oklenemo fizično-čutnega sveta, nastopijo sile, ki ta organ uničijo in preprečijo pregloboko prodiranje v iluzijo. Jetra npr. so organ, ki nas priklepa na Zemljo in imajo velik vpliv na to, da človek zdrsne v iluzijo.

Kako zdraviti? Zdravljenje je odstranjevanje luciferskega ali ahrimaničnega elementa. Zato so pri zdravljenju lahko uspešni tudi šamani. Pri ozdravitvi pride do izravnave sil med fizičnim in etrskim telesom ter med etrskim in astralnim telesom. Pri ljudeh z notranjimi duševnimi pretresi (razvneta čustva, notranje nezadovoljstvo, stanje naveličanosti…) se bolezen pogosto ne pozdravi dokončno, bolezen postane kronična. V tem primeru je med fizičnim in etrskim telesom prišlo do izravnave, med etrskim in astralnim pa ne.

Ozdravljivost ali neozdravljivost bolezni leži v karmi. Pri neozdravljivi bolezni je karmično odplačilo dovolj močno šele, ko gremo skozi smrt.

Bolezen vselej leži v celotnem organizmu in se na posameznem organu le močneje izrazi. Če smo dovolj razumni, lahko vsako bolezen spremenimo v duhovni proces in samovzgojo ter tako tisto, kar bi morali doseči z boleznijo, izvršimo s svojimi duševnimi silami.

 

Astralno gnitje in karma

Zgodbo o ozadju bolezni, ki je večplastna, nam Steiner osvetli še z drugih zornih kotov. Bakterije denimo lahko živijo le v človeškem telesu, sončna svetloba jih nemudoma uniči. Zdrav človek prejeto svetlobo preobraža v sebi in tako preprečuje razvoj mikroorganizmov v telesu. Bolj ko je človek »čist« in duhovno razvit, več svetlobe ustvarja, bolj »sveti«, kar je na astralni ravni razločno vidno. To je bilo nekoč splošno znano, zato so nad glavami svetnikov slikali svetniški sij. Če preobrazbe svetlobe ni dovolj, se bakterije, ki so sicer v manjši meri vedno prisotni v njem, lahko množijo in ustvarjajo težave. Pravo vprašanje je torej, zakaj je omenjeni proces zavrt. Bolezen lahko torej razlagamo kot nezmožnost ustvarjanja preobrazbe svetlobe v telesu, za kar obstajajo psihični razlogi.

Infekcijske bolezni so največkrat povezane s procesi »astralnega gnitja«, kar vodi do razmnoževanja bakterij. Močna astralna emocija je strah. Kuga je zdesetkala evropsko prebivalstvo v času množičnega napada Hunov (ostanki izumrle Atlantske rase; Atila je bil potomec Atlantov). Huni, ki so jih podžigali demoni, so izzvali v evropskem prebivalstvu skrajno grozo. Podoben vpliv na »astralno gnitje« je imelo v XIX. stol. razredno sovraštvo.

Pomembna skupina vzročnih dejavnikov, povzročiteljev bolezni, je karmičnih. Nobena obravnava bolezni, ki ne vključuje človekove karme, ne more biti celovita. Karma, ki je posredna posledica Ahrimanovih dejanj, je blagoslov, saj nas obvezuje, da popravimo vsako napako in s tem povečamo sposobnost preobrazbe svetlobe v sebi. Zakonu karme (vzroka in posledice) se ni mogoče izogniti. V zvezi s karmičnim delovanjem Steiner razkrije marsikaj.

Z nobenimi higienskimi in medicinskimi ukrepi se ne moremo osvoboditi bolezni, ki ima karmični vzrok. Izkustvo bolezni prinaša pomembno, marsikdaj nezamenljivo razbremenitev karme.

Steiner pove tudi marsikaj, kar nam ni prijetno slišati in še težje prebaviti. Nagnjenost h kužnim boleznim izhaja iz predhodnega življenja, iz sebične potrebe za kopičenje bogast­va. Kdor želi obogateti v tem življenju, škodi svojemu naslednjemu utelešenju. Nagnjenost za kužne bolezen v naslednjem življenju je odvisna od lastnosti etrskega telesa v tem življenju. Slab značaj v minulem življenju vodi k večjemu podleganju boleznim v sedanjemu fizičnemu telesu in obratno.

Sodobni človek bi moral vedeti tudi to: Bolj ko je življenje udobno, bolj prazna je duša; bolj ko je zunanje življenje »zdravo«, bolj je duša bolna in polna trpljenja. Bolečine in poškodbe ustvarjajo pogoje za večjo modrost v naslednjem življenju, preležane bolezni pa omogočajo večjo lepoto telesa.

Nalezljivim boleznim in epidemijam so bolj podvrženi ljudje, ki preveč spijo in tisti, ki uživajo preveč beljakovin.

Ob navedenih informacijah, ki pričajo, kako imajo celo na videz nepomembne podrobnosti v naših življenjih daljnosežne posledice, nam postane razumljivo, zakaj budisti predpisujejo obsežen sveženj pravil (8-člena pot), kako v življenju pravilno gledati, misliti, čutiti, ravnati

 

Past materialzma

Kdor prinaša v sen materialistične predstave o človeku in svetu, vabi ahrimanske sile k delovanju na svoj organizem in ustvarja primerno »klimo« za mikrobe in viruse v sebi. Ti se v njem množijo še posebej močno, kadar se potopi v spanec z grozljivimi predstavami o boleznih, s slikami trpečih bolnikov in s strahom pred okužbo. Tako se v duši gradijo praslike in predstave, prežete s strahom. Medtem ko astralno telo in jaz v spanju izstopita iz fizičnega telesa, v telesne organe iz duhovnega sveta vstopajo in delujejo nanje sile, ki ustvarjajo množice bacilov in virusov.

Boleznim najpreprosteje zapremo vrata tako, da v sanje vstopamo z ljubečo željo pomagati drugim ljudem. Zelo koristno je obravnavati duhovna spoznanja preden zaspimo, prežemati se z duhovnimi predstavami in z ljubeznijo do stvarstva; tako pozitivne duhovne sile v času spanja sevajo v telesne organe. Tudi logično, čisto mišljenje deluje na telo zdravilno in ga krepi. Matematiki menda za kolero niso zbolevali.

»Če ljudje niso pripravljeni v sebi slediti vzgibom, ki prihajajo od duhovnega spoznanja, bodo njihova telesa preplavile sile demonov.« Stremeti k duhovnemu prebujanju torej ni nekaj nepomembnega; je pogoj za večanje kakovosti naših življenj, morda celo za preživetje civilizacije.

Toda do duhovnosti marsikdo čuti odpor. Sodobni človek v razvitem svetu resda priznava kopico našim čutom nevidnih pojavov: radioaktivnost, magnetizem, EM valovanje, mikroorganizme itd., ne priznava pa kopice dejavnikov in pojmov, o katerih že tisočletja govorijo religije. Znanost nas prepričuje, da duhovne sile sicer so, a niso nič drugega kot posebna oblika naravnih sil. Duševne pojme poskuša prevesti na sile, povezane z elektriko ali magnetizmom (tema botrujejo zemeljske, naravne in ne duhovne sile). Vse, kar prihaja od duš, poskušajo zanikati. V vsaki izjavi, da je snov edina resničnost, moramo zaznati šepetanje Ahrimana. Z zastiranjem duhovnega znanja poskuša človeka obdržati v materializmu, da bi se po smrti njegova duša še naprej zadrževala v zemeljskem okolju v kraljestvu materialnega, kjer bi ga temne sile in bratovščine lahko uporabile za svoje cilje. Tu obstaja le eno zdravilo: (intelektualno) vedenje o tem.

Vračanje k duhovnosti ne pomeni nekritično sprejeti nekdanje verske dogme pač pa spoznati metafizične fenomene in pojme na objektiven, znanstveno utemeljen način. Odpiranje duhovnosti je vračanje k svojim koreninam. Človeštvo se lahko reši pred neugodnimi scenariji v prihodnosti le s krepitvijo duhovnosti.

Materializem, ki je sicer pomembna faza v duhovnem razvoju človeka, ker je omogočil pridobitev čuta individualnosti in osebne svobode, se utegne v prihodnosti še bolj krepiti, na škodo zdravja prihodnjih generacij, ki bodo vse bolj trpele v bodočih boleznih in okvarah živčnega sistema. To se pri posameznikih (voditelji!) in posameznih narodih v obliki naraščajoče nestrpnosti, netolerantnosti in agresivnosti že kaže. Zaradi pomanjkanja duhovnosti se bodo razširile epidemije duševnih bolezni, tako da bodo otroci že od rojstva bolehali za nevrozo in drhtavico.

Bodoče epidemije norosti so karma materializma. Če ne bo prišlo do prevlade duhovih tokov, bomo poželi sadove ozke materialistične miselnosti, ki so jo naši predniki posejali na astralni ravni.

 

Strah nas ugonablja

Govorili smo o tem, da je močan strah pred boleznijo sam po sebi generator bolezni. Iz tega izhaja preprost sklep: Manj se bojimo okužbe, bolje smo zaščiteni pred njo.

Ob vseh predstavljenih Steinerjevih spoznanjih mi je jasno naslednje: slikovita predstava, polna strahu in močna zavest o nevarnosti, ki nam preti, zaradi vpliva na astralno telo postane vzrok okužbe oz. bolezni. Prepričanje, da utegnemo zboleti, ker nismo odporni – tako kot tisoči, ki so doslej že podlegli tej zahrbtni bolezni, in strah, da nas utegne doleteti najslabši scenarij, sta sama po sebi lahko vzrok za to, da zbolimo. Zato nenehno obstreljevanje z informacijami o številu obolelih in umrlih ustvarja odlične psihološke pogoje za naše zbolevanje. Najhuje pa je to, da iz strašljivega psihološkega ozračja skorajda ne moremo pobegniti: kamor se obrnemo, povsod je tu.

Vsi poznamo placebo učinek, ko pozitivnega rezultata ne ustvarja neka učinkovina temveč zgolj naša psiha. A obstaja tudi nocebo učinek z nasprotnim delovanjem, ki v tem času, ko nam celo najbližji lahko predstavlja smrtno grožnjo, deluje s polno paro. Človek je duhovno bitje, ki materializira svoje predstave.

A tu je treba računati še z drugimi pojavi, ki neposredno rušijo naše zdravje. Maske nas spreminjajo v pomilovanja vredna, asocialna bitja z nagobčniki, rušijo naš jaz in zaupanje v lastne zdravilne moči. Z njimi se samozastrupljamo in potiskamo svoje telo v vse večjo zakisanost, idealno okolje za razvoj bolezni. Našo imunsko odpornost dodatno ruši teptanje našega človeškega dostojanstva, hišni zapor pa povečuje našo nemoč, ko preprečuje naše medsebojno informiranje in vzajemno premagovanje problemov, pa tudi sočutno delovanje, s čemer usiha v nas moč zdravilne ljubezni.

Nič pa zaupanje v moč lastnega imunskega sistema ne ruši tako kot prepričanje o nujnosti cepljenja. Obstajajo učinkovita in cenena zdravila, a poskrbljeno je, da do njih ne moremo. Ni zaželeno, da bi človek svoje zdravje vzdrževal in krepil sam. Steiner je že pred stoletjem videl, da bodo cepiva uporabili tudi za to, da bodo človeku preprečili njegov duhovni razvoj.

 

Planetarna izkušnja

Naj zapišem še nekaj lastnih razmislekov. Menim, da je z aktualno p(l)andemijo Ahriman tokrat poskrbel za globalno predstavo brez primere v svetovni zgodovini. To mu je uspelo po zaslugi spleta in globalnih medijev, na katerih visimo kot prašički na seskih matere svinje. Na svet je izlil doslej največjo salvo strahu; vse človeštvo je preplavil z lažjo o smrtno nevarnem virusu, ki že mesece neumorno kaplja v podzavest slehernega med nami. Nevedni tej laži in vsem njenim sestricam nasedamo ter brez pomislekov sledimo ukrepom in pobudam v razmere, ki nas potiskajo v še večjo nemoč.

Ali je tudi to del Božjega načrta za človeštvo? Bržkone gre za lekcijo brez primere v zgodovini človeštva, lekcijo, ki naj ljudi strezni in zbudi iz materialistične otopelosti – usodne grožnje človeštvu, ki bi utegnila povzročiti zaton civilizacije. Ta Ahrimanov podvig je zgovoren test naše duhovne zrelosti. Z njim je hipoma ustvaril polarizacijo ljudi na takšne, ki so se izgubili v materialističnem enoumju, in drugačne, ki se (že) odpirajo duhovnim spoznanjem. V prvem taboru jih pesti smrtni strah, da jih bo bolezen izbrisala, v drugem pa se zavedajo, da smrt, ki jo tako ali tako določa usoda, ni resnični konec, saj duša ne umre. Prvi se od drugih ločijo že na daleč: nosijo maske, tudi takrat, ko ne »ogrožajo« nikogar. Pohiteli bodo s cepljenjem in se posmehujejo posledicam, o kakšnih pleteničijo zavedeni »teoretiki zarot«. A »teorije zarote« so še ena briljantna Ahrimanova prevara, s katero je v hipu razorožil tiste, ki se jim ne ljubi razmišljati.

Ko bo svet odkril ogromni potencial duhovne znanosti, bo reševal civilizacijske probleme, vključno z boleznimi, mnogo učinkoviteje in na povsem drugačni ravni. Zato je pomembno graditi našo duševno-duhovno moč, seveda ob pravi duhovno-znanstveni vsebini. Mnogo več kot z zdravili in cepivi lahko človeštvo naredi za svojo srečno prihodnost in zdravje z odpiranjem zavesti duhovnemu svetu, ki ga bomo prenehali obravnavati kot bolno versko fantazijo.

Oborožene s pravim znanjem o boleznih nas ne bi mogli pretentati v pristajanje na nesmislne, nedelujoče ukrepe, ki nikakor ne pripomorejo k zaščiti in krepitvi našega zdravja temveč delujejo prav nasprotno. Tudi ne bi pristajali na kratitev človeških svoboščin, ki nas vodijo v novodobno suženjstvo.

Vse dosedanje kuge je človeštvo – Bogu hvala – preživelo. In bo tudi to. Med preživelimi bodo predvsem tisti, ki se bodo (pravočasno) opremili z znanjem, kako se izogniti vse hujšim zvijačam in pastem sil teme. To je naloga, ob kateri se velja zamisliti, kajti od znanja ni odvisna le kakovost življenja temveč tudi svoboda človeka.

Po naslednjih besedilih (po GA klasifikaciji Steinerjevih del): GA 93, Ga 96, GA 98, GA 120, GA 266 povzel Zoran Železnikar