Vprašanje: Sedanja svetovna elita, ki iz ozadja vodi globalno politiko, ne bo dovolila ustoličenja nove družbene ureditve in naprednih družbenih sprememb. Odpor temu projektu bo najverjetneje silovit. To lahko pomeni tudi pokop naroda.

Odgovor: Odpora vsekakor ne gre podcenjevati, a zavedati se je treba naslednjih dejstev:

  • dobro načrtovano, nenadno akcijo v majhnem obsegu (majhna država v okviru EU), ki jo bodo podprle vse napredne sile v EU in v svetu, je težko preprečiti. Kaj se lahko zgodi narodu, ki se odloči, da gre svojo pot? Vsak napad na nas bi bil zgovoren signal svetu, da je to, kar počnemo, nekaj pomembnega. Žrtev ene države bi utegnila razburkati ves svet. Projekt sicer velja izpeljati kot eksperiment, ki ne bo najavil vseh načrtov dokler se ne bodo pokazali razultati. Potem pa bo že pozno za kako negativno akcijo.
  • Ob silah v ozadju, ki vodijo svet, obstajajo pozitivne, človeštvu prijazne sile, ki vedo, da je priložnost, ki se odpira, edinstvena možnost, da se razvoj prevesi v pozitivno smer.  Zato se bodo te sile v največji meri angažirale, da onemogočijo vse nasprotne akcije in pripomorejo k izpeljavi projekta.
  • V najslabšem primeru, ob najbolj radikalni možnosti zatrtja naroda, nas čaka izginotje. To pa je scenarij, ki je tudi zdaj – ob sedanji katastrofalni nataliteti – zelo verjeten. Razlika bi bila le v tem, da bi Slovenci, če se lotimo tega enkratnega projekta, postali narod, ki je bil zgled naprednega delovanja za ves svet. Če nam je morda namenjeno izginotje, se vsaj poslovimo častno.


V
: Denar ima vendarle tudi svoje pozitivne učinke. Zakaj bi ga ne obdržali, a v eni od verzij, ki ne vključujejo obrestovanja?

O: denar ima nekaj dobrih lastnosti, a obilico slabih. Predvsem krepi pohlep, omogoča manipulacije, kopičenje, ustvarjanje razredov in napetosti med sloji prebivalstva, kriminal, korupcijo…  Vsega tega se znebimo na en mah. Raven tehnologije je že sedaj takšna, da skrb za materialno prskrbljenost lahko prepustimo mehanizmom v državi, ki jih vzdržuje manjšina prebivalstva. Pomembno je, da materialistično usmerjenost, ki v veliki meri temelji na denarju, temeljito oklestimo in se usmerimo k duhovnim vrednotam. Denar nima takšnih prednosti, ki bi prevladale nas številnimi škodljivimi posledicami.


V
: Če ne uvedba nove družbene ureditve pa bo vpeljava strojev za izrabo proste energije zagotovo povzročila buren odziv. Tega vodilna svetovna elita (naftni koncerni) ne bo mogla preprosto pogoltniti.

O: Enega izumitelja zatreti ni težko, onesposobiti desetine raziskovalcev, za katerimi stoji vlada, pa je nekaj drugega. Izum je treba spraviti na dan na več različnih mestih hkrati in ga izročiti brez patentnih pravic javnosti.
V svetu že marsikje tečejo motorji na prosto energijo, a ne vemo zanje. Morda se je treba le dobro poinformirati in akcijo uvedbe primerno peljati… S povezavo raziskovalnih centrov, ki izmenjajo znanje, pa se možnost uničenja s strani nasprotnikov drastično zmanjšajo.


V
: Opisani sistem delitve dobrin se bo sesul na prvem preizkusu: vsi državljani bodo hoteli najboljšo robo. Vsi bodo na primer planili po luksuznih avtomobilih. Ali pa na prehranskem področju – vsi bodo navalili na najdražjo mesno hrano – pršut. Kako boste uredili ta problem?

O: Preprosto. Pri avtomobilih bodo veljali določeni standardi – 3-članski družini bo na primer pripadal avtomobil določenega razreda, z deviacijami v zvezi z nameravano uporabo vozila. Kdor bo hotel boljše vozilo, si ga bo lahko omislil, a se bo moral zanj nekoliko potruditi: zavezal se bo svoj delovni čas podaljšati za določeno obdobje in bo tako na nek način kompenziral večjo vrednost vozila. Marsikdo se bo vprašal, ali je vredno materialnim dobrinam žrtvovati ustrezno količino prostega časa, glede na to, da se bo povsem udobno vozil tudi v tistem, ki mu pripada.

Pri pršutu bo še bolj preprosto: ker ga bo ob velikem povpraševanju hitro zmanjkalo, bo vsakdo premislil, ali ne bi raje posegel po drugih mesninah, namesto da ostane praznih rok. Če pa povpraševanja po drugih mesninah ne bo, bo oskrbni center pač naročal le pršut.


V
: Ljudje se ne bodo mogli sprijazniti s tem, da so vsa dela enako vrednotena. Jasno je, da vsi ljudje nimajo enakih sposobnosti. To bo povzročilo slabšanje kakovosti – za nobeno delo se nihče ne bo več potrudil. To je bilo – kot vemo – usodno za socializem, v katerem se ljudje niso prizadevali, ker ni bilo privatne lastnine.

O: Edino, kar je za človeka resnično pomembno, sta njegova osebnostna in duhovna rast. Ta se ne meri v količini premoženja. Vsak se bo zavedal tega dejstva. Omogočiti in podpirati rast posameznika bo osrednja naloga nove družbe. Vsak se bo odločil opravljati delo, ki je v skladu z njegovim poslanstvom, talenti, željami… Zato ga bo opravljal z veseljem in kakovostno. Ne bo čutil potrebe, da bi svoje delo primerjal s kakim drugačnim delom. Nihče za svoje delo ne bo plačan, pa tudi menjava delo za delo ne bo aktualna. Vsak bo moralno nagrajen, če bo njegovo delo (zaradi večje kakovosti) pri odjemalcih bolj cenjeno, kar bo delovalo vzpodbudno.

Socializem je bil družbeni sistem, ki je ohranil denar in s tem ločevanje, obenem pa je slonel na duhovno nezrelih ljudeh. Vzpodbujal je pohlep elite in obenem demoraliziral ljudstvo, ki ni imelo možnosti za somouresničitev.


V
: Pogosto omenjate duhovno rast. A večina verjetno niti ne ve, kaj je to. Družbi vsiljujete cilj, ki je v interesu le maloštevilnih. Mnogi se sprašujejo, zakaj bi duhovno rast sploh potrebovali, saj jih zanima le dobro življenje, čimveč užitkov, blagostanja in zabave.

O: Družba, ki ne podpira duhovne rasti, podpira duhovno propadanje. To pa se odraža v vse večji stiski, trpljenju, uničenem okolju – rezultate lahko vidite na vsakem koraku. Ne morete graditi sveta brez vojn, nasilja in pomanjkanja, če ohranjate odnose, ki zavirajo duhovni razvoj in poglabljajo pohlep, strah in neznanje. Tako preprosto je to. Vsak se mora svobodno odločiti: ali želi delovati v duhu svojega razvoja (ki pomeni tudi razvoj družbe) ali pa se sprijazni z vse hujšo stisko. Užitki, zabava in blagostanje so nepravi cilji, ki človeku ne morejo prinesti sreče. Takšen pogled na življenje je posledica neznanja.


V
: Omenjate pravično delitev dobrin. Kaj takšnega še nikjer ni bilo. Če pravična delitev pomeni, da se odrečem na primer relativnemu obilju čiste vode, ki jo imamo v Sloveniji, potem nanjo ne bom pristal. To bi pomenilo poslabšanje življenjskih pogojev, ki so mi bili vse doslej zagotovljeni. Pozabite, da boste koga preslepili!

O: Občutek pomanjkanja je v nas globoko vsajen. A čas je, da se ga otresemo. Pravična delitev dobrin ne pomeni, da bi Slovenija začela vodo pošiljati v Afriko v tolikšni meri, da bi jo pri nas pričelo primanjkovati. Pravzaprav o tem ni smiselno razmišljati, saj obstajajo veliko boljše rešitve. Na primer utekočinjanje ledu s severa ali pa destilacija morske vode, ko bi razpolagali z brezplačno/ceneno energijo. Sončne energije je povsod dovolj. Pravična delitev dobrin predvsem pomeni, da se ukine popolnoma nevzdržno, v rokah maloštevilnih skoncentrirano lastništvo nad naravnimi viri in se vsa naravna bogastva enekomerneje razporedi. V Sloveniji ni obilja surovin, ki bi jih lahko odstopili svetu. Pač pa lahko ponudimo znanje, obisk narave (turizem), zdravo hrano…