Z vpogledom v najstarejšo zgodovino človeka smo se dotaknili njegovih korenin in spoznali, kako se je projekt Človek odvijal. Tokrat pa poglejmo, kako so se oblikovale človeške družbe. Zanima nas razvoj zemeljskih ras in podras. A preden se v to poglobimo, nekaj besed o zakonitostih kreacije.

Vsaka kreacija ima določeno spiritualno nalogo. V času kozmičnega izdiha se rodi, diferencira, izpopolnjuje in zgošča, v času vdiha pa se zopet združuje, postaja vse bolj eterična in se nazadnje vsrka v Izvor. Nastopi doba počivanja, pralaja, nakar se ciklus ponovi.

adam in evaV kreaciji najprej nastanejo sonca, nato planeti, na njih pa se pojavijo živa bitja iz rastlinskega, živalskega in človeškega kraljestva. Sprva se bitja pojavijo na mentalni in astralni ravni, nato se v procesu zgoščanja opremijo z etrskim in fizičnim telesom, ki postopoma doseže maksimalno gostoto. Ko se ciklični proces prevesi v drugo polovico, se prične odvijati v obratni smeri, ko substanca postaja vse redkejša, bitja postajajo vse bolj poduhovljena in zavedajoča se svojega porekla.

Razvoj človeka na Zemlji je doslej potekal skozi pet ras, nadaljeval pa se bo še skozi dve. Prve rase so bile za današnje pojme kaj nenavadne, vrsta telesnih mehanizmov, ki so pri sedanji rasi že popolnoma »zreli«, je prestala kopico vmesnih razvojnih faz. Vsaka naslednja rasa je gradila na pridobitvah prejšnje.

Podobno kot sadež se vsaka rasa rodi, raste in napreduje do faze zrelosti, nato pa prične propadati in umre. Preživi štiri dobe – juge, od katerih je najdaljša, zlata (satya), obdobje vzpona, modrosti, miru in harmonije. V drugi, srebrni (treta) jugi pride do izgube idealov, moči in modrosti, kar se v tretji, bronasti ali (dvapara) jugi še stopnjuje, dokler v zadnji, železni jugi (kali) ne pride do ekstremne erozije idealov, degradacije zavesti in uničenja okolja.

Prva rasa na Zemlji s popolnima človeško zasnovo je bila protoplazemska rasa; bila pa je pol eterična, pol astralna, brez fizičnega telesa torej. Naseljevala je kontinent Thule na severnem polu planeta, katerega površina je bila takrat še zelo fluidna. Ta rasa je velikost teles lahko spreminjala, razmnoževanje pa je bilo nespolno – potekalo je s cepitvijo, kot na ravni celice. Duše, ki so naseljevale ta telesa, so iste, ki naseljujejo sedanja fizična telesa. Ega takrat še ni bilo.

Po zatonu prve rase je iz njenega semena nastala druga rasa, imenovana hiperborejska, ki je imela večja in močnejša telesa, ki pa še niso bila fizična. Tudi ta je živela na severu planeta. Prisotne so bile tudi različne mešanice bitij – žival-človek. Ta bitja so bila menihi-bojevniki, a ne v sedanjem smislu medsebojnega pobijanja pač pa v smislu tekmovanja v borilnih veščinah. Bitke so bile ritiualne, veljala so pravila časti. Njihov učitelj je bil Bodisatva, njegov duh in borilno tradicijo pa je prevzela in nadaljevala mnogo kasnejša japonska kultura samurajev. Ega še ni bilo. Razmnoževanje je potekalo prav čudno: s kaljenjem, podobno kot pri rastlinah; iz nog osebkov so se odcepili majhni zarodki.


Lemurijska rasa

Planet se je še nadalje zgoščal in prišlo je do pojava tretje rase, ki je zaživela na kontinentu sredi sedanjega Tihega oceana, imenovanem Lemurija. Lemurijci so bili rasa, ki je dobila spolna telesa. V kabali je ta rasa imenovana Adam Solus. V prvi fazi so bila bitja dvospolniki, osebki so imeli moške in ženske spolne organe, razmnoževali pa so se s samooploditvijo. Zarodek je odraščal v vreči na trebuhu, podobno kot pri kengurujih.

Da bi se površina planeta hitreje strjevala, je bilo potrebno več zavestne energije. Ta se dovaja planetu skozi bitja, ki ga naseljujejo in delujejo kot antene – sprejemniki za kozmično energijo. Zato so Lemurijci dobili rep, imenovan kundartiguador, ki je energijo intenzivneje usmerjal v tla. Ko se je zemeljska skorja dovolj utrdila, je bil rep človeku na fizični ravni odstranjen. Njegov ostanek je trtica.

Razvoj lemurijskega človeka je potekal v smeri vse večje spolne diferenciacije. V naslednji fazi so imeli osebki le spolni organ enega spola, za reprodukcijo je bil potreben partner nasprotnega spola. Spolni odnos je bil ritual, sprožen z višjih ravni, potekal pa je brez orgazma in užitka. Višja sila je poskrbela, da je izbrana (ena sama) semenčica oplodila jajčece. Diferenciacija je imela še kopico drugih učinkov; pojavila se je utrujenost, telo seje pričelo starati, bivanje v telesu je postalo vse bolj naporno. Nekatere duše so se začele upirati, zavračati telo, zato je človek je dobil užitek – orgazem ob spolni združitvi, obenem pa je bil celoten reprodukcijski proces izročen v človeške roke. Človek je stopil v svet dualnosti in dobil ego.

Ta pomembni dogodek je omenjen v Svetem pismu, dobil pa je pomenljiv naziv »izgon iz Raja«. Iz sveta Enosti sta bila Adam in Eva poslana v svet dualnosti in ga začela spoznavati, vključno s svojo spolno naravo. V ozadju prepovedi uživanja plodov z drevesa spoznanja je poskus odvrnitve od pretiranega ukvarjanja s spolnimi organi, kajti poglabljanje vanje bi utegnilo obuditi živalske instinkte. A svarila nista poslušala in razvila spolnost v napačno smer. Zgodil se je spolni spodrsljaj. Kaže se v tem, da človek tako kot živali pri spočetju uporabi vse svoje seme in pri spolnih odnosih izgublja veliko spolne energije. Številni menijo, da je prav to razlog pospešenega staranja človeka. Najbolj neprijetno je, da orgazemsko energijo posrka ego. O njem in njegovi strukturiranosti smo obširneje govorili v šestnajstem in sedemnajstem nadaljevanju. Prvi ego je bil ego pohote, drugi pa ponosa.

Da bi se odvrnilo od izgubljanja v labirintih ega, je bilo človeštvu kasneje posredovano znanje, s katerim se lahko od krepitve ega odvrnemo in zopet najdemo pot k odrešitvi. Pozitivna spolnost, tantrična ali taoistična, uči voditi spolni odnos brez izliva semena in brez genitalnega orgazma. Če vitalna energija, ki se sicer izgubi iz telesa, zaokroži skozi telesi obeh ljubimcev, povzroči pomlajevalne, zdravilne, krepčilne učinke, obenem pa omogoči transformacijo spolne energije v duhovno.

Ego, ki se je rodil pri lemurijskem človeku, se je odločneje razvil v času četrte rase, rase Atlantide, še bolj pa v rasi, ki ji pripadamo. Avstralski aborigini so ostanki lemurijske rase. Na Sardiniji so našli okostja velikanov, pripadnikov ene od podras.


Atlantida

Četrta rasa je po zatonu Lemurije zaživela na celini, imenovani Atlantida, sredi Atlantskega oceana. O tej rasi je v neuradnih virih in besedilih še največ slišati. To je bila zelo tehnološko in duhovno napredna rasa, ki je uporabljala tehnologijo za izkoriščanje eterične energije. Znali so s pridom uporabljati energijo kristalov in presajevati telesne organe. Znanost so uporabili tudi v črnomagijske namene, zloraba znanja pa je slednjič povzročila uničenje kontinenta, ki je v »vesoljnem potopu« izginil v morju pred cca 12.000 leti.

Preživeli prebivalci Atlantide, ki so se rešili na višje ležeče predele sveta, največ v tibetanske gore, so po potopu osnovali nove civilizacije pete, sedanje rase. Zgodba o Noetu v Svetem pismu ima realno podlago. Rešene so bile številne rastlinske in živalske vrste. Ostanke atlantske civilizacije predstavlja­jo nekatere civilizacije, na primer Azteki, Inki, Maji in ameriški Indijanci; eni so skrivnostno izginili, drugi pa bili z lahkoto iztrebljeni. Visoka tehnološka znanja ustanoviteljev novih civilizacij so pripomogla, da so Sumerci in Egipčan v izjemno kratkem času razvili astronomijo, matematiko, medicino in številne druge vede, ter razpolagali z informacijami, ki nas čudijo še danes.

V skladu z zakonom števila sedem ima tudi vsaka od ras sedem podras. Podrase si zaporedoma sledijo od vzhoda proti zahodu, v ozkem pasu nad in pod ekvatorjem, po tirnici, ki jo imenujejo »Os heliaka«.

Prva podrasa naše, pete rase, imenovana arijska, se je v zlati dobi pojavila v Tibetu in na Kitajskem kot naslednica atlantskega semena. Druga podrasa, ki se je pojavila v srebrni dobi v današnji Indiji, je bila dravidska, z visoko etiko in tehnologijo. L. 1924 so odkrili ostanke cvetočega mesta Mohenjo daro, ki je primer visoko organiziranega urbanega naselja. Najobsežnejši znanstveni opus človeštva -Vede, izvirajo iz tega obdobja.

Iz prve rase je evolucijsko nastala militantna rasa – Indoevropejci, ki se je pričela širiti proti zahodu in jugu in uničevala druge. Uničili so tudi Dravide in vpeljali kastni sistem.

Tretjo podraso sestavljajo ljudstva na Bližnjem vzhodu – Sumerci, Egipčani, Babilonci. Četrto raso predstavljajo Grki in Rimljani, peto pa kasnejša ljudstva ki jih je združil Britanski imperij. Šesta rasa se je rodila po odkritju Amerike; nastali imperij ZDA je sedaj že v zatonu. A nov svetovni imperij ne bo Kitajska, kajti nastaja v senci ameriškega modela. Sedma podrasa naj bi nastala na severu Amerike kot mešanica različnih podras.