(Tomaž:) Stari, danes ti imam povedati nekaj ful zanimivega. Z interneta sem izbrskal naravnost alarmantno informacijo.

(starec:) Pozdravljen, mladi mož. Kot je videti, ti je precej razburkala kri. Kaj si izvedel?

ZDA naj bi 6. septembra letos nameravale izvršiti letalski napad na iranske jedrske naprave z uporabo nuklearnega orožja. Kot je poročal Washington Post, je letalo B-52 nosilo 6 nuklearnih projektilov s po 150 kilotonami, a za to nihče od pooblaščenih “ni vedel”. Akcijo, ki je stekla 30. avgusta, so ustavili potem, ko je bombnik že preletel pet držav in se ustavil v Lousiani. Tehniki so pri pregledu opazili, da je na oznakah raket napis “Nuklearno orožje”. Izkazalo se je, da vojaške oblasti niso dale nikakršnih navodil za vkrcanje atomskega orožja. Uradna razlaga je bila, da je odpovedal sistem varnosti in je ena napaka povzročila vrsto drugih.

Očitno je bilo treba dogodek prikazati kot neljub spodrsljaj v ameriški vojski, a zagotovo gre le za uradno verzijo zgodbice za javnost. Podobnih zgodb smo vajeni, na primer ob dogodkih 11.9.01, ko so trdili, da ameriški varnostni sistemi kar 45 minut niso zaznali letala, ki je brez vsakršne kontrole letelo blizu oporišča Norfolk proti Pentagonu in se, kot trdijo, zaletelo vanj.

Zanimivo, da marsikdo takšnim zgodbam še kar naseda. Da nas počasi pripravljajo na napad na Iran je jasno že nekaj časa; v zadnjem času je francoski zunanji minister z izjavo o možni vojni v Iranu zopet razburkal javnost in pokazal, da je “pravi mož na pravem mestu” za uresničitev ameriških interesov.

No, in kaj si izvedel o tem dogodku od neuradnih virov?

Kar nekaj. Nekateri dobro obveščeni navajajo, da je podpredsednik Dick Cheney pripravljal skupno akcijo z Izraelom za napad na Iran. Po tem, ko bi Izrael sesul eno od iranskih nukleark in bi Iran odgovoril s povratnim udarcem, bi ZDA imele vse razloge za obsežen zračni napad na Iran. A načrt je bil spremenjen. Izrael je sam tega dne, torej 6. septembra, bombardiral neko nuklearko v Siriji, kjer Iran sodeluje z nekaj zaveznicami.

A to verjetno ni bil edini načrt za napad Irana. O tem, kako si Cheney prizadeva ZDA zvleči v voljno u Iranom, se govori že kaki dve leti.

Imaš prav. Pricurljale so tudi informacije o Pentagonovi tajni Operaciji Šah-mat. V prvotni verziji tega načrta naj bi šlo za napad junija 2007. V ozadju stoji ista skupina načrtovalcev kot v primeru vojne v Perzijskem zalivi leta 91. Načrt ni opredeljeval le potankosti izvedbe vojaških operacij temveč tudi vso kasnejšo logistiko, ki sodi zraven.

Misliš, da je operacij sprožilo ameriško poveljstvo, potem pa jo je nekdo nenadejano ustavil?

So tudi druge razlage, a ta verzija se mi zdi še najbolj verjetna. Če je ustavitev izsilil kdo zunaj vodilne ologarhije, je moral imeti silno dobre argumente in tudi vzvode, na katere je lahko pritisnil. Omenjajo se kitajski hekerji, ki so nedavno, kot so poročali mediji, uspešno vdrli v računalniški sistem Pentagona, a ta možnost se mi ne zdi zelo verjetna.

Hm. Pomisliva. Če je nekdo, recimo Kitajci, uspel dešifrirati kodni sistem šifriranja informacij v ameriški vojski, potem ima dostop do vseh zaupnih informacij in ima vse ameriške načrte na dlani. Prava informacija pa je silno močno orožje, s katerim lahko narediš tudi na videz nemogoče. Predstavljaj si, da ameriški general dobi telefonski klic: »Vaše letalo, ki leti nad Iran, je sedaj v vaših rokah. Če ga v hipu ne prizemljite, bomo poskrbeli, da bo prisilno pristalo na cilju, ki ga bomo mi izbrali in tam bo ostala le še luknja…” Zraven bi bila seveda dodana potrebna argumentacija.

Imaš prav. A isti vir navaja tudi izjave nekega neodvisnega novinarja Williama Thomasa, ki pravi, da gre v omenjeni zadevi za uporabo neke nove japonske tehnologije, ki je v rokah Kitajcev. Operacija proti Iranu – zdaj torej ne veva, ali je bila lansirana ali le ustavljena – naj bi bila izvedena z namenom, da se ZDA pokaže kot agresorja, obenem pa dokaže svetu, da Kitajci znajo dešifrirati komandne kode ameriške vojske.

Kitajska se, kot kaže, že pojavlja v vlogi, v kateri je doslej še nismo videli – pomembne sile v igri velesil, ki lahko v trenutku premeša karte na igralni mizi svetovne politike. Začela nas bo presenečati še kje drugje, ne le pri ekstremni poluciji in pri masovni produkciji poceni robe.

Šur. S tole potezo so Kitajci poskrbeli za prvovrstno ameriško blamažo. Če je res, kar namigujejo, ameriški generali ne morejo več jamčiti, da so ukazi, ki se izvršujejo, res prišli iz njihovega štaba. Zanimivo je še, da so v ZDA ob teh dogodkih zabeležili nekaj smrti oficirjev ameriške vojske, ki so umrli v “nesrečnih okoliščinah”, žrtve pa so bile na različne načine povezne z dogodki. Saj veš – mrtvi ne govorijo.

Če so Kitajci rekli A, bodo tudi B. Kmalu bo stvar postala bolj jasna. Da se bo v zvezi z Iranom nekaj zgodilo, je pričakovati že precej časa. Pravzaprav sem presenečen, da se že ni. ZDA so imperij, ki mu zmanjkuje sape in poslovil se verjetno ne bo brez boja. Upajmo le, da posledic njegovega razsutja ne bomo prehudo občutili na lastni koži.