(Drugi del besedila Srečanje z Jezusom )

Delavci luči so duše, ki zaradi močne notranje potrebe širijo svetlobo: znanje, svobodo in samospoštovanje na planetu. Čutijo, da je to njihova misija. Pogosto jih pritegne duhovnost in terapevtska dela. Zaradi zavedanja svojega poslanstva se pogosto počutijo drugačni. Življenje jim nastavlja ovire, preko katerih najdejo edinstveno pot zase. Skoraj vedno so delavci luči osamljeni ljudje, neprilagojeni socialnim normam in strukturam.

Naziv »delavec luči« bi si kdo utegnil napačno razlagati. Ti ljudje niso »nekaj več« od tistih, ki ne delujejo za svetlobo. Nasprotno prepričanje lahko vodi v blokiranje rasti, omejeno zavedanje in okrnjeno in ljubezen. Imajo svojo specifično zgodovino, ki ni običajna ter imajo določene psihološke značilnosti, ki so potrebne za izvajanje danih nalog. Vsaka duša postane delavec luči, ki doseže določeno stopnjo razvoja.

 


prayer2.jpg Zgodovinske karakteristike

V svoji notranjosti se delavci luči odpirajo hitremu duhovnemu razvoju. So na poti zavedanja, bolj kot drugi, če si to seveda izberejo. To niso boljše ali višje duše; to so stare duše, starejše kot duše, ki so ta čas inkarnirane na svetu, duše z veliko izkušnjami

Duše delavcev luči so dosegle neke vrste razsvetljenje, preden so se inkarnirale na Zemljo in začele svojo misijo. Izbrale so si zavedanje, da so vstopile v ciklus karmičnega življenja in izkusile vse zmede in iluzije, ki jih spremljajo. To delajo za popolno razumevanje zemeljske izkušnje, kar jim omogoča izpolnitev misije. Samo skozi lastne izkušnje vseh stopenj nevednosti in iluzij bodo pridobile potrebna »orodja« za pomoč drugim.

Dogaja se, da se delavci luči za cela stoletja izgubljajo v nevednosti – nezavedanju svojega poslanstva. V tem obdobju nabirajo lastne izkušnje, iz katerih bodo lahko pomagale drugim ljudem. Gre za galaktično karmo (o tem kasneje).

Duše delavcev luči so bile prisotne, ko so se začela rojevati človeška bitja – človeštvo. Sodelovale so pri ustvarjanju človeka. Bile so stvarniki in sodelavci človeštva. V procesu stvarjenja so sprejele odločitve, ki so jih kasneje globoko obžalovale. Danes so tu, da popravijo odločitve iz preteklosti (o tem kasneje).

 



Psihološke karakteristike

Že kot otroci se počutijo drugačni, ločeni od drugih ljudi, osamljeni in nerazumljeni. Pogosto so individualisti in si morajo poiskati svojo posebno, unikatno pot v življenju. Ne počutijo se doma v tradicionalnem delu ali organiziranih strukturah. So proti vsaki avtoriteti – zavračajo odločitve in vrednote, ki temeljijo na moči in nadvladi. Videti so mirni in skromni. Privlači jih delo zdravilcev, učiteljev. Lahko so psihologi, sestre. Četudi njihov poklic ni ravno povezan s pomočjo soljudem, je njihovo delovanje za višje dobro za človeštvo zelo jasno.

Zavestno ali podzavestno nosijo spomin o svetlobnih sferah, ki niso zemeljske. Včasih jih pogrešajo, pogrešajo dom in se na Zemlji počutijo kot tujci. So prijazni, sprejemljivi, občutljivi in ne prenašajo nasilnega vedenja. So sanjači, idealisti, neprizemljeni. Hitro prevzamejo negativna čustva drugih ljudi. Potrebujejo samoto, ker jim omogoča razločevanje svojih in »pridobljenih« čustev. Ko so sami s seboj, ohranjajo povezanost z materjo Zemljo.

Veliko stoletij so živeli na Zemlji ter bili povezani z duhovnostjo in religijami. Bili so nune, menihi, izolirani, imeli so posebno možnosti kot čarovnice, šamani, svečeniki. Bili so tisti, ki so vzpostavljali most med vidnim in nevidnim, med zemeljskim življenjem in skrivnimi kraljestvi drugih svetov, duhovi dobrega in slabega. Pogosto jih ljudje niso razumeli in so jih sežigali na grmadah. Te travme so povzročile globoke rane v spominu duše, ki se izrazi v fizičnem kot strahovi, ki so resnično prisotni. To je spomin na brutalne izkušnje zaradi tistega, kar so bili.


 

Pasti za delavce luči

Delavci luči se lahko ujamejo v nevednost in iluzije kot drugi ljudje. Četudi vidijo stvari, jim je pot do razsvetljenja zastrta z mnogimi vzroki.

Razsvetljenje pomeni razumevanje, da v bistvu izhajamo iz luči in se lahko zanjo odločimo vsak trenutek.

Eden od razlogov, ki otežuje pot k razsvetljenju, je dejstvo, da s seboj prenašajo težko karmično breme, zato se za dolgo časa lahko izgubijo. To karmično breme je povezano s samim začetkom stvarjenja zemeljskih bitij in z odločitvami, ki so jih sprejeli tedaj. Niso spoštovali življenja na Zemlji. Vsi delavci luči, ki sedaj živijo, želijo popraviti svoje pretekle napake. Ko bodo delovali na opustitvi moči, bodo razumeli, da so v bistvu bitja luči. Ko bodo drugim v pomoč, bodo našli svoj resnični jaz. Vendar, najprej morajo skozi svoj lastni proces. To jih obvezuje v vztrajanju na stalnem delu na sebi – na notranji ravni.

Pogosto delavci luči dvomijo vase, se zanikajo, so v depresijah in obupujejo. Ker so družbene zahteve nerazumljive, se jim zdi, da je z njimi nekaj narobe. Dejstvo je, da morajo ustaviti iskanje potrditev izven sebe: od staršev, prijateljev, družbe… Kmalu boš ti, ki bereš te besede, prisiljen storiti ustrezne korake, da si boš pridobil moč, da boš lahko začel verjeti vase ter spoštovati notranje znanje, iz katerega boš deloval. Vabimo te, da to storiš, in ti zagotavljamo, da smo vedno s teboj, prav tako kot boš ti v bližnji prihodnosti z drugimi ljudmi.

 


 

Rojstvo delavcev luči

Duše delavcev luči so bile rojene dolgo pred nastankom Zemlje in človeštva. Duše se rojevajo v valovih. Splošno prepričanje je, da so duše večne, brez začetka in kraja. V trenutku, ko se duša rodi v telo, prispe zavest kot samo-individualno (zavestni jaz). V tistem trenutku se pojavi samo-zavedanje – JAZ (v astralnem svetu takega zavedanja ni). Potem ko se duša rodi kot individualna enota zavesti, počasi zapušča enost oceana, ki je zelo dolgo njen dom, ter se začne zavedati svoje ločenosti. S tem občutkom izgube in pomanjkanja gre na pot. Kot individualno bitje ima željo po celoti, pripadnosti nečemu večjemu od nje. Globoko v sebi hrani spomin zavedanja, da je vse Eno, kar pomeni, da ločenost ne obstaja. To je njen dom (Enost, varnost, celota…). S temi spomini na dnu svoje zavesti prične svojo pot v fizično realnost. Zagon je njena radovednost in potreba izkušanja. V oceanu enosti teh dveh stvari ni.

Po svoje duša lahko raziskuje v oceanu Enosti (duhovni svet), kjer obstaja neskončno število realnosti. Zemlja je samo ena realnost in je s kozmičnega stališča zelo pozno ustvarjena. Vse na Zemlji je ustvarjeno iz notranjih potreb in želja, iz želje združiti različne realnosti, ki so si bile nasprotne. Zemlja je bila topilni lonec velikih vplivov.

Pred stvarjenjem Zemlje se je veliko duš razvijalo na drugih planetih. Na veke so se razvijale v drugačnih dimenzijah in sistemih. Delavci luči so bili pred stvarjenjem Zemlje duše, ki so živele v drugih dimenzijah, preden so se inkarnirale na Zemljo. V tem je velika razlika med zemeljskimi dušami in dušami delavcev luči, kajti zemeljske duše so se rodile na Zemlji, so mlajše in nimajo toliko izkušenj.

 


 

Razvoj zavesti in življenja na Zemlji

Ko se rodi individualna zavest, je po svoji strukturi in zmožnosti podobna fizični celici. Prav tako kot fizična celica z relativno preprosto zgradbo je gibanje notranje zavesti zelo transparentno (brez karme). Na voljo je bil tako fizični kot duhovni svet možnosti. Na nek način lahko primerjamo razvoj enega dela zavesti Enosti, ki se je rodil v vrsto zavesti s svojo mislijo, opazovanjem in reagiranjem. To lahko primerjamo z razvojem enoceličnega organizma z bolj kompliciranim organizmom, ki je na veliko načinov povezan z okolico. Zdaj primerjamo razvoj zavesti duše skozi biološki razvoj v življenju.

Biološki razvoj življenja na Zemlji izhaja iz duhovnih potreb zemeljskih duš za raziskovanje in izkušnje. Te potrebe in želje po spoznavanju ustvarjajo bogato raznolikost oblik na Zemlji. Kreacija je vedno rezultat notranjega gibanja zavesti. Duh je pred materijo in jo ustvarja.

Ustvarjanje novih vrst predstavlja velik eksperiment življenja in zavesti. Tudi evolucijo poganja zavest. Ni slučajnosti, nič se ne zgodi slučajno. Razvoj ne deluje kot nekaj, kar je vnaprej fiksirano na začetku. Zavest je prosta in nepredvidljiva.

Zemeljske duše izkušajo večinoma živalsko življenje. V živalsko kraljestvo vnašajo vrsto fizičnih teles, vendar vsi ne izkušajo procesov razvoja. Del razvoja duše je zelo tuj – neznan, razburljiv in zanimiv, veliko bolj kot si lahko predstavljamo.

Zakonov nad teboj ali izven tebe ni. Samo sam si svoj zakon.

Če si želiš izkušati življenje opice, se boš znašel v opičjem telesu. Posebno mlade duše želijo izkušati in raziskovati različne vrste življenja, ki cveti na tem planetu.

Razvoj zavesti od otroštva do starosti: Ko pogledamo razvoj duše po rojstvu v individualno telo, bomo videli, da prehaja tri glavne notranje stopnje (faze):

1) nedolžnost – raj na Zemlji;
2) ego (greh);
3) stopnja druge nedolžnosti (razsvetljenje).

Zemeljske duše vstopajo v stopnjo ega: prihod človeka na Zemljo.

V prvi stopnji – raj – je občutenje enosti in harmonije med vsemi stvarmi v življenju.

Druga stopnja, prihod opice – človeka je obdobje transformacije v razvoju zavesti. S pokončno hojo in razvojem možganov je omogočil opici imidž človeka, da bi bolje razumel svojo okolico. Zavest inkarnacije opice – človeka je začela izkušati več kontrole bližnje okolice, razvoj moči in možnost vpliva na okolico. Začela je raziskovati svobodno moč. Ta razvoj ni bil naključen, bil je reakcija na notranje potrebe, ki jih je izkušala zemeljska duša. Potreba po raziskovanju je odraz individualizma. Ta razvoj samo-zavedanja zemeljskih duš je pripravil pogoje za pojav človeka, kakršnega poznamo danes.

 


 

Galaktični vir duš, delavcev luči

Kar se je dogajalo galaktičnim silam, je odsevalo na Zemlji. Delavci luči so začeli delo že na drugih planetih in so bili vpleteni v veliko bitk, delovali so na nižjih in višjih energijah, zaradi česar čutijo krivdo. Velikokrat so delovali iz svojega ega. Tudi Jezus je delal dobro in zlo, ko je izkušal ekstremni dualizem. V globljih ravneh izkušanja pa krivda ne obstaja, so samo izkušnje, zato nikdar ne sodimo.

Ve, duše, delavci luči, ki ste uporabljali temne sile, ste se zelo obsojali zaradi vaših dejanj. Celo danes nosite s seboj zelo globok občutek krivde. Zelo pomembno je razumevanje, da delavec luči ni nekaj statičnega, temveč gre za proces, ko potujete skozi izkušnje. Izkušate svetlobo in temo. Če bi vas imenovali drugače, bi bili Mesije. Težke »napake«, ki ste jih zagrešili, so se spreobrnile v zelo pozitivne izkušnje in so povezane z galaktičnimi silami, ki so na začetku »zlorabljale« človeštvo. Ker so se vmešavale v življenje na planetu, so zanetile vojne in vanjo potegnile tudi Zemljo. Na ta način pa so Zemljane združili v enost (združitev). To vmešavanje galaktičnih sil ni samo pomagalo Zemlji, da je postala »talilnica« različnih nivojev energije in različnih bitij, postala je začetek nove vrste zavesti na nepredviden način. Galaktični bojevniki so z vojnami doprinesli k novi vrsti zavesti – koncu faze ega. Začelo se je nekaj novega.

Ko so se galaktične vojne končale, je nastopila sprememba. Bojevniki so postali opazovalci. Začeli so se spraševati, če jih vojne osrečujejo. Zakaj se vedno boriti? Kaj je namen življenja? Čutili so utrujenost in praznino. Vojne jih niso več privlačile. Postopoma so galaktični bojevniki prispeli na konec obdobja ega (podobno kot se dogaja danes). Prišli so iz energije moči – sile bitk in ega, na Zemljo, ki je bila odprta za te energije.

 


 

Razvoj delavcev luči

V zavesti galaktičnih bojevnikov se je odprl prostor za dvome in misli, ki so jih pripeljali na stopnjo transmutacije. (To pomaga razumevati dogajanja delavcev luči na Zemlji.) Razvoj transformacije obsega štiri stopnje:

1. stopnja – nezadovoljstvo, gre za zavest, temelječo na egu. Duša želi nekaj drugega. Pričenjajo se dvomi. To je prva faza procesa zaključevanja.

2. stopnja – delavci luči se začnete zavedati, da vaše zavestno delovanje temelji na egu. Prepoznate čustva in misli (pričetek razumevanja čustev) To je sredina zaključnega procesa.

3. stopnja – pomagate starim energijam, ki temeljijo na egu, oditi. Snamete kopreno robotu ter postanete novi Jaz – božanstvo. To je konec zaključnega procesa.

4. stopnja – zavest, ki temelji v srcu, se prične prebujati v notranjosti. Motivi postajajo ljubezen in svoboda. Tudi drugim pomagate storiti to spremembo.

Te štiri stopnje označujejo prehod zavesti, ki temelji na egu, v zavest srca. Zapomnite si, da Zemlja, človeštvo in galaktična kraljestva skupaj prehajajo to stopnjo, vendar ne vsi naenkrat. Zemlja je sedaj na tretji stopnji, tudi veliko delavcev luči, ki ustreza notranjemu procesu na Zemlji. Nekateri si delite drugo stopnjo, spet tretji ste že prispeli na četrto stopnjo. Izkušate radost, užitke in inspiracije, ki izvirajo iz srca.

Večji del človeštva ne želi opustiti zavesti, ki temelji na egu (navezanost), celo niso še začeli prve stopnje transformacijskega procesa. Ne sodite, ne nadzirajte in ne žalujte zaradi tega! Poskusite videti to kot naravni proces, kot rast cvetice. Ne obsojate cvetice, ki vzbrsti iz zemlje in še ne cveti!

Moralne obsodbe temeljijo na nerazumevanju duhovnega razvoja – še več! To jemlje energijo. Jeza in frustracije, ki jih občutite ob gledanju TV novic ali branju časopisov, niso koristni. Te stvari vas praznijo in zmanjšujejo vašo stopnjo vibracije. Poskusite videti stvari od daleč in pristopiti z zaupanjem. Poskusite intuitivno čutiti tok (sezite pod videz) kolektivne zavesti.

 


 

Pomoč drugim

Nesmiselno je spreminjati duše, ki so še vedno ujete v egu in še niso odprte za srčne energije, ki jih vi, delavci luči, želite deliti z njimi, ker ste mnenja, da potrebujejo pomoč. Če duše same tega ne želijo, tega ne morejo sprejeti.

Delavci luči radi pomagajo, vendar se izgubljajo v neodločnosti, to pa vodi v izgubo energije in povečuje dvome vase, negotovost in razočaranje. Prosimo, odločajte se pravilno, kajti želje, da bi pomagali drugim, lahko postanejo past in vam preprečijo dopolniti tretjo fazo transformacije.

Sila (nasilje nad otroki, partnerji…) je energija in je največje nasprotje enosti. Nikoli se ne prerekajte zaradi moči. Bitke za nadvlado, za moč vas oddaljujejo od doma, od zavesti, od enosti. Dejstva, da moč oddaljuje namesto približuje, dolgo niste poznali. Moč je kot nit prepletena z iluzijo. Moč lahko zakrije pravo lice nedolžne duše brez izkušenj.

Moč ustvarja iluzijo obilja. Ego je izraz neomejenega preizkusa moči (zmaga – poraz; manipulacije – podrejenost; žrtev – napadalec).

Na notranji ravni se duša trga. Ego napada polnost, naravno enost duše. Ko zavest ega prodre v dušo, povzroča shizofrenijo. Izgubi svojo nedolžnost. Bori se in zmaguje, obenem pa razume, da »ni pravilno«, da prizadene druga živa bitja ali jih uničuje. V podzavesti duša razume, da deluje proti naravni božji esenci. Naraven božji namen je ustvarjati in podarjati življenje.

Ko duša želi doseči osebno moč, se globoko v njej rodi občutek krivde. Krivde ne povzroča nekaj izven nje. Duša razume, da je izgubila svojo čistost in nedolžnost. Ko išče zunanjo moč, jo znotraj žre čustvo poglabljajoče se krivde in manjvrednosti.

Zavest mora na naraven način, na svoji duhovni poti, preko ega. Povezana je z izrazom volje. Volja je most med notranjim in zunanjim svetom. Volja je del vas, ki usmerja energijo duše v materialni svet. Vendar, na voljo lahko vpliva želja, zagotoviti si moč, ali želja, doseči enost. Vedno je važna motivacija. To je odvisno od notranjega zavedanja. Ko prosimo za pomoč, občutimo pomanjkanje. Molitev prihaja iz pomanjkanja. Ko ste »žrtve«, se ne morete povezati s polnostjo. Vedno lahko dobite vse, kar želite, najvažnejša pa je motivacija.

 


 

Volja – izpostava srca

Bolj ko se duša bliža koncu dobe ega, bolj postaja volja izpostava srca. Deluje iz ljubezni. Vendar ego in osebna volja nista izginila, spremenila sta se. Postala sta drugačna, tekoča energija, koordinirana z modrostjo srca. Na tej točki ego z veseljem sprejme srce za svojega duhovnega vodnika in vzpostavi se naravna polnost duše.

Ko ste ve, duše delavcev luči s Plejad, prispele na drugo stopnjo razvoja, ste začutile dolžnost popraviti napake, storjene na Zemlji. Razumele ste, da niste pravilno ravnale z ljudmi na Zemlji, ker ste ovirale svobodni razvoj zemeljskih duš. Doumele ste, da ste prizadele življenje s tem, ko ste vladale in izkoriščale zemljane za lastne potrebe. Zdaj ste želele osvoboditi ljudi strahov in omejitev, ki so jim prinašale veliko teme. Čutile ste, da napake lahko popravite najbolje tako, da se utelesite v človeška telesa. Iz občutka odgovornosti in resnične želje za čiščenje karmičnega dolga se je rodila odločitev, da popravite storjene napake.

Ko opustimo potrebo po moči, postanemo odrasle duše. V času, ko je galaktični imperij prenesel vojne energije na Zemljo (pred tem je bila Zemlja nedolžna), so ljudje postali igrišča za njihove igre. Vi, delavci luči, ste se umaknili iz spopadov in postali opazovalci.

Prepoznali ste, da se človeštvo razvija na raven obstoja, ki je že davno za vami. Postali ste zelo modri vojaki in ste manipulirali z »nadnaravnimi metodami«. Tudi ljudje so postali takšni vojaki. Genetski vsadek (implant) je povzročil hiter mentalni razvoj, tako da sta bila instinkt in naravna čustva potlačena z delovanjem logike in misli. Moški princip je pretehtal ženskega. Funkcija misli in logike je postala močnejša.

Spomnite se, koliko strahu je povzročil galaktični vpliv v človeškem razvoju. Strah je povezan z mislijo; intuicija je bila odrinjena na stran.

 


 

Obvladati strah

Ko je človek uravnotežen, lahko izmeri dimenzije strahu; ko ga v miru sprejema, najde rešitev. Kako obvladati strah? Z urjenjem intuicije. Tako, da se naučimo čutiti, kaj je pravilno za nas. Bolj ko smo v sebi in opazujemo svoja čustva (se odpremo svetlobi), več lahko čutimo (intuicija) in se povežemo z njo. Ne preplavi nas več histerija. Naša intuicija se s tem razvija.

Kadar so za to v mislih podane možnosti, postane strah močnejši, ker je misel povezana z logiko – z aktivnostjo, ki intuiciji in čustvom ne dovoli vstopiti v proces.

Kadar je um napolnjen s strahom, je moten. Divja in proizvaja iluzorne ideje. Ideje obvladovanja – totalitarni režim, ki je primer tega divjanja.

Pravi odgovor strahu je: nikoli biti prepričan, manj razmišljati in se zanesti na pretočnost življenja. Zaupati poteku življenja. To pomeni vrnitev v milost, ki je vaš privilegij od rojstva. Pomeni opuščanje namesto navezanosti.

Ko se je končalo vladanje ega v dušah delavcev luči, ste se odprli v novo bivanje in ste intuitivno podali roko energijam srca. Pravzaprav ste iskali vrsto kreativnosti, ki je veliko višja od igre moči. Čutili ste, da so energije vojn in bitk destruktivne in ne morejo ustvarjati, ker ubijajo; ker ste poskušali obvladovati stvarnost in vladati življenju znotraj in izven sebe, ste na nek način poskušali ustaviti življenje. Toda igra moči je dolgočasna!

Zaveste se, da resnično ne hrepenite po moči – oblasti, ampak želite ustvarjati. Ustvarjanje pa pomeni biti povezan s svojo božanskostjo.

Ker ste božja bitja, vedno ustvarjate različne vrste resničnosti. Kreativnost je vaša narava. Na stopnji ega ste izkušali možnost zanikanja prave narave. Tudi to je bilo dobro, kajti tudi to je vrsta kreativnosti (izkrivljena). Resnična kreativnost je ustvarjanje življenja, ne smrti. Ko ste to doumeli, se je prebudil nejasen spomin čistosti, sreče in enosti, spomin na »dom«. Vedeli ste, da je to neke vrste ključ za vašo srečo. Čutili ste se nemočne in niste vedeli, kako to doseči. Vedeli ste, da ego ni dal odgovora, še vedno pa niste vstopili v kraljestvo zavesti, ki je doma v srcu.

Na Zemlji je vedno veliko različnih možnosti izkušenj. Je tudi planet, kjer se združujejo različne energije, tudi nasprotnih polaritet, in živijo v harmoniji.

 


 

Bogastvo energij

Zemlja je energijsko igrišče, ustvarjeno za naselitev zelo heterogenih energij. Razlika med življenjem na Zemlji in drugimi oblikami življenja v vesolju v fizičnem in astralnem svetu je raznolikost energij na Zemlji. Raznolikost ne pomeni veliko vrst bitij in različnih oblik življenja. V enem bitju – človeku – obstaja cel spekter energij, v katere so vključene vse druge. En človek vsebuje energijo morilca in svetnika, energijo otroka in starca, moško in žensko energijo, energijo aktivnosti in pasivnosti, racionalno in čustveno, energijo zraka, vode, ognja in zemlje. Za vas je to zelo običajno, zelo naravno, za mnoga bitja v vesolju pa je to velika stvar. Zgolj biti človek je velika stvar.

Edinstvena sposobnost človeka je možnost mešanja energij. To je bilo na začetku videno kot nemogoče. Človek je ne samo vpet v te energije, je tudi posrednik in prevodnik energij. Zakaj je Duh ali Bog kreiral človeški koncept? Ker se je stvarnikov koncept znašel v slepi ulici.

Ko je Stvarnik ustvarjal prva bitja, je to bitje, če je hotelo izkušati drugačno zavest, moralo zapustiti tedanje telo in zavest in se ponovno inkarnirati v drugačnem bitju. Na Zemlji lahko v enem telesu izkušamo veliko zavesti.

Edinstvena moč človeka je možnost vsebovanja raznolikih energij, med katerimi lahko vzpostavi kreativno ravnotežje, ki pa ni statično. Ta sposobnost vključuje tudi možnost spremeniti temo v svetlobo. Gre za alkimistično duhovno moč. Energija, ki pripelje nasprotne energije v dinamično harmonijo, je energija Mesije, energija, ki varuje Enost in tudi dualizem. To je energija, ki spreminja temo, tako da jo sprejema. Tako omogoči strahu postati radost.