(Tomaž:) Hojla, stari. Spet se vidiva.

(starec:) Pozdravljen, mladi mož. Veseli me, da sva zopet skupaj. Kaj te pa danes zanima?

Kako si vedel, da nisem imel v mislih nadaljevanja tvoje zgodbe o alternativni zgodovini?

Ker se očitno pripravljaš, da bi formuliral neko drugo vprašanje.

Glavca, ni kaj. Res me še nekaj žuli. Saj veš, spet sem nekaj mozgal in premišljeval. Cela tale štorija... nekako zveni, kot da je človeštvo v precej zagatnem položaju. Saj veš - če manipulirajo z nami, kakor jim paše in diktirajo vse, kar se dogaja... Temu bi lahko rekli - globalno suženjstvo ali kaj takega... Kako pa ti vidiš vse skupaj? Ali ni vse skupaj en velik šit?

Tvoje razmišljanje je povsem na mestu. Informacije, ki si jih razbral iz dosedanje zgodbe, dajejo občutek, da je človeštvo zares talec anonimnih lobijev, ki stojijo v ozadju. Priznati dolgo prikrivano laž nikoli ni preposto in neboleče. Vendar pa se mi misel o globalnem suženjstvu ne zdi ravno ustrezna. Najprej se morava namreč vprašati, ali je suženjstvo primeren izraz za odnos, v katerem tisti, ki naj bi bil suženj, uporablja svobodno voljo in se relativno svobodno odloča.

Hm. Po svoje imaš prav. To je zanimivo vprašanje. Če sami izbiramo tiste, ki nam vladajo, potem smo sami krivci za svojo usodo. A kaj, če so nam vladarji oz. glavni voditelji podtaknjeni in sploh ne vemo, da gre za manipulacijo? Kaj, če so (ameriške) predsedniške kampanije tako vešče zmanipulirane, da nihče ne ve, da gre za igro skritih lobijev? Če smo zaradi agresivne propagande izgubili pravi kompas in se sploh ne zavedamo, da smo zavedeni?

Temu ne moreš reči suženjstvo. To je nevednost, neosveščenost. Suženjstvo pomeni odvzem osebne svobode in obvezo k izvajanju opravil, ki so vsiljena pod grožnjo kazni. V obravnavanem primeru pa ne gre za to. V suženjstvu izbire ni, ker je edina alternativa smrt. Dokler je možna izbira, je prisotna vsaj relativna svoboda. Lahko govorimo o zavedenosti, o manipulaciji, o pranju možganov, o kriminalu posebne vrste, ki ga nobena zakonodaja zares ne sankcionira, ker družbena zavest še ni dovolj razvita. Večje ali manjše prikrivanje resnice ter laži, ki jih trosijo mediji in lobiji, so stalnica v sistemu javnega komuniciranja, a tega nihče ne preganja. Temu se lahko upre le razmišljujoč človek sam. Saj veš - kjer ni tožnika, ni sodnika.

To imaš prav. Ampak, kako naj človek ve, da je zaveden, če mu tega nihče ne razkrije? Kako naj vem, da so mi vsilili polresnico, če ne poznam cele zgodbe? In kako naj spoznam celotno zgodbo, če o njej nihče ne poroča?

Ni preprosto. Imaš prav. A ljudje imamo možgane za to, da jih uporabljamo. In imamo miselno orodje, imenovano dvom, da lahko nasprotujoča si dejstva prepoznamo kot sporna in nevredna veljave. Če razuma ne uporabljaš, si sam kriv za to, da si zaveden. Če vse kaže, da je nekaj lažno, pa kljub temu ne storiš ničesar, da bi se dokopal do resnice, si intelektualni invalid. Prepuščaš intelekt lenobi, namesto da bi ga zaposlil in se prikopal do resnice.

Lepo rečeno, a praksa se s tem, kar praviš, ne ujema kaj dobro. Saj veš, da nas bombardirajo z informacijami na vsakem koraku. Da bi razčlenjeval in ugotavljal, kaj je res in kaj ne, preprosto nimaš časa. Saj potem bi lahko ves dan počel le to in bi ne imel časa za nič drugega. Kdaj pa bi kaj počel za svoje preživetje?

Ne pravim, da je preprosto. A vendar je možno. Možno za tiste, ki so se prebudili iz otopelosti in se odločili, da ne bodo igrali vloge žrtve. Zavedajo se, da je potrebno biti pametnejši od sovražnika, če ga želiš premagati. Kot prvo mu ne smeš nasedati, kot drugo pa moraš poiskati načine, da lahko uveljaviš drugačno voljo in načrte. Zadostne osveščenosti med ljudmi ni veliko, a nekateri vendarle odstopajo. To je odvisno od tega, kako visoko razvito zavest imaš.

Torej praviš, da je vse odvisno od tega, kako razvito zavest imaš. Od česa pa je odvisno to?

Raven zavesti je odvisna od dosedanjih izkušenj in duhovne razvitosti človeka oziroma njegove duše. Lahko rečeva, da je to posledica minulega dela, karme in energije, ki jo poseduješ. Če si v prejšnjih življenjih že opravil z grobo materialnostjo, se v tem življenju lahko posvetiš višjim ciljem. Zavest se iz prve čakre, v kateri je osredotočena le na materialni svet, dviguje višje in v vsaki naslednji čakri prihaja do širjenja zavesti in novih spoznanj in sposobnosti. Z zavestjo v drugi čakri si že sposoben spoznati, da obstaja tudi duhovni svet.

Hočeš reči, da je nivo zavesti odvisen od prehojene poti duše? Torej, če sem mlada duša, ki še ni dala skozi kaj dosti, potem lahko pozabim v tem življenju na višjo zavest?

Seveda je možno v enem življenju napraviti precejšnjo duhovno pot, a ne takšne kot na primer v desetih inkarnacijah skupaj. Razvoja posameznika se ne da bistveno pospešiti, obenem pa bi bilo takšno pospeševanje tudi vprašljivo, saj bi mu lahko napravil več škode kot koristi. Prišlo bi do notranje neusklajenosti, ki se lahko maščuje. Važno pa je stremljenje k pravemu cilju in nudenje pomoči tistim, ki zanjo prosijo.

Štekam. Dati etično nerazvitemu človeku atomsko bombo bi bilo več kot nespametno. A vrniva se k suženjstvu. Praviš, da tu ne gre za suženjstvo temveč za manipulacijo, kar sta dva različna pojma. Manipulaciji pa se lahko izognejo le tisti, ki razmišljajo s svojo glavo. Se pravi, da se morajo vsi ostali sprijazniti s tem, da so žrtve?

Vsi ostali se morajo naprej sprijazniti s svojo intelektualno lenobo. Imajo možnost, da z lastnim miselnim naporom kaj napravijo, a če se temu odrečejo, seveda nosijo posledice. Človek je v načelu vendarle svobodno bitje, čeprav je svobodo izbire včasih težko uveljaviti. Laže je večjim skupinam, ki se potegujejo za skupne cilje.

Okej. Ampak greva od teorije k praksi. Kaj pa vse skupaj občutiš ti, ki znaš uporabljati svoje možgane in si sposoben ločiti zrnje od plev? Se lahko kar tako sprijazniš s tem, da nas imajo za bebce in nas vodijo na povodcu kot ovčke v ogrado? Se ti ne zdi to nevredno intelektualca?

V tej izjavi je prisotna obsodba. In nepoznavanje. Stvarnik ne sodi. Vse se odvija po kozmičnih zakonih, ki so enaki za vse. Nikomur ni dal večjih privilegijev. Če podležeš sodbi, si blokiral svoje potenciale, se uprl življenju. Namesto sodbe raje uporabi razum in poskušaj doumeti, za kaj je to, kar se dogaja, dobro. Ko boš to spoznal, boš našel tudi pot, da se iz zagate izkoplješ.

Hočeš reči, da je to, kar se nam dogaja, za nekaj dobro. Za kaj le?

Spomnil te bom. Nedvomno so takšne in drugačne stiske potrebna vzpodbuda našemu intelektualnemu razvoju. Si predstavljaš, da bi ne bilo nikakršne preizkušnje? Ljudje bi se vdali uživaštvu, potrošništvu, razvratu in še čem. Tako pa smo prisiljeni misliti in iskati nove poti. Prisiljeni smo duhovno rasti. Ne pozabi: glavni Stvarnikov motiv je bil razvoj individualnega intelekta.

To imaš prav. Ampak, ali niso nezemljani v boljšem položaju od nas, ker so inteligentnejši?

Ne pozabi, da si duša sama izbere planet, kjer ji bo omogočen duhovni razvoj, ki ga potrebuje. Če zemeljskih izkušenj ne potrebuje več, se bo inkarnirala na kakem razvitejšem planetu, kjer bo njena stvarnost povsem drugačna. Tam lahko uporabi svoje sposobnosti za nadvlado nad bitji, ki so manj razvita od nje. A če smo tu, očitno še nismo izdelali tega razreda. Tudi človek svojo inteligenco uporablja za to, da nadvladuje živalski in rastlinski svet, poskuša si pokoriti celotno naravo. Ali si predstavljaš, kaj si o nas mislijo živali? Kaj praviš - nas obsojajo kot grde tirane?

Stari, ti me pa res znaš razorožiti. Zdaj mi je jasno celo to, da je to, kar se nam dogaja, celo za nekaj dobro - da bomo hitreje, oziroma sploh kaj, napredovali. Sicer pa je naše duhovno bistvo tako ali tako nesmrtno, ali ne? Če nam kako fizično telo sesujejo, kaj bi to. Saj ga sesuvamo brez veze tudi sicer - v nesrečah, vojnah, s hrano in še s čem.

Prav si povedal. Važno je ravnati tako, da imaš pri svojem intelektualnem razvoju kaj od tega!

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih