(starec:) Pozdravljen, mladi mož. Danes si videti ves nov.

(Tomaž:) Dobro opazuješ, stari. Za tole srajco in copate sem dal tako malo keša, da se mi kar smeji. Človek bi rekel, da nisem plačal niti stroškov materiala. Je pa res kul, da se da zadnje čase kupiti stvari po takšni ceni.

Videti je, da ti to zelo ugaja.

Kaj bi mi ne! Tako se da kar nekaj privarčevati. Če cvenka nimaš dosti, ti to že kaj pomeni, ne?

Na kratek rok morda to celo drži, na dolg rok pa ne bi rekel.

Kako to misliš?

Kadar naletiš na kak neobičajen pojav, se je dobro vprašati, kakšen trik se skriva za njim. In tule je skrit trik, ki ni prav nič razveseljiv.

Zdaj te pa res ne razumem. Malo razloži. Jaz bom pa medtem zehal, da bom bolj odprte glave.

No, le zehaj. Blago, ki si ga kupil po tako smešni ceni, je bilo bržkone narejeno na Kitajskem. Uporabljeni material ni najslabši, kakovost izdelave pa verjetno ni ravno dobra. Hlače in copate boš verjetno kmalu vrgel v smeti, saj boš razočaran nad kvaliteto, in pri tem se ne boš veliko sekiral, saj si vse skupaj zelo poceni dobil. Je tako?

Mislim, da prav razmišljaš. In kaj je s tem narobe?

Življenjska doba teh izdelkov je zelo kratka, kar ima naslednje posledice: material in energija za proizvodnjo tega blaga bosta (predčasno) vržena proč, kar je škoda: energija (elektrika, nafta) je šla po nepotrebnem v nič, naravo pa tako po nepotrebnem onesnažimo z neuporabnimi izdelki. In za povrh moraš zopet investirati denar, da si kupiš drug izdelek, ki bi ti dlje časa služil.

Hm. Imaš prav. A kupil bom zopet takega, saj bi jih za ceno enega običajnega dobil štiri ali pet.

In boš s tem zopet povzročil enake posledice. In ko se boš naveličal poceni srajc in copat, boš naposled kupil blago z višjo kvaliteto, ki ti bo služilo mnogo dlje in ga ne boš tako hitro zavrgel, saj bo imelo v tvojih očeh večjo vrednost. Drži?

Zadel si stari. In kaj potem?

Razmišljajva naprej. Zavrgel boš torej štiri ali pet srajc, preden si boš kupil eno, ki bo zdržala dalj časa. Koliko odpadkov si s tem ustvaril? Koliko dobrih surovin energije je šlo v nič po nepotrebnem, saj bi z nekoliko kvalitetnejšim pristopom blago lahko postalo mnogo bolj trajno.

Dobro, to ni najbolje, a zaradi odpadkov ni kake hude frke. Produciramo jih tako ali tako. Za  energijo pa se ne sekiram, naj se s tem ukvarjajo Kitajci.

Morda z odpadki še ni tako hudo, a ta problem se vse bolj zaostruje. Zaradi po nepotrebnem porabljene energije pa vsi čutimo posledice – izpusti CO2, kot veš, povzročajo kup negativnih učinkov -  pregrevanje planeta, vremenske spremembe… A ne želim ti brati levitov. Poglejva si raje drugo plat zgodbe.

Kaj ima še drugo plat?

In tretjo. Poglejva najprej drugo plat. Zavedati se moraš, da se vsako neetično dejanje prej ali slej vrne k tistemu, ki ga je storil. S tem, ko si kupil poceni blago, si ustvaril posel industrijalcu na Kitajskem. Ta izvaja posel s sramotno nizkimi mezdami, nakaj deset tolajev na uro, in s tehnologijo, ki prekomerno onesnažuje okolje. Z nakupom tega blaga podpiraš in vzpodbujaš takšno izkoriščanje in onesnaževanje okolja. Tako lahko pričakuješ tudi širjenje proizvodnje in naraščanje stisk delavcev. Kaj praviš k temu?

Reveži gor, reveži dol. Ali sem jaz kriv, da tako izkoriščajo svoj folk?

Če takšno blago kupuješ, podpiraš tudi način proizvodnje tega blaga z vsemi socialnimi okoliščinami vred. Torej si na posreden način sokriv za to. Če bi hotel delovati etično, bi tega ne podpiral, temveč obsodil in poskušal preprečiti neustrezno ravnanje – najpreprosteje tako, da blaga ne bi kupil.

Okej, priznam. To res ni etično. A kako naj vem, da delavce tako izkoriščajo? Kje na izdelku to piše?

To je tisti trik v ozadju nizke cene, o katerem sem ti govoril prej. Takoj ti mora biti jasno, da nekaj smrdi. A pojdiva še k tretji plati zgodbe. Ta ti bo najmanj všeč. Ko z nakupom poceni blaga podpreš razmah prodaje kitajskega blaga, sprožiš plaz, ki bo najverjetneje doletel tudi tebe, gotovo pa tvoje otroke in narod, ki mu pripadaš. Zaradi poceni delovne sile se, kot si že slišal v zgodbah o globalizaciji, industrijska proizvodnja seli iz razvitega zahoda na vzhod – tudi iz naše države. Zapirajo se vse mogoči obrati in tovarne, saj s cenami ne morejo konkurirati poceni blagu z vzhoda. To pa pomeni izgubo delovnih mest in brezposelnost.

Kaj hočeš reči, da bo zaradi mojega nakupa kitajske srajce prišlo do tega, da bodo moji otroci brez službe?

Zaradi enega nakupa seveda ne, če pa bodo takšni nakupi splošen pojav, pa prav gotovo. To je že sedaj realnost, ki jo na lastni koži občutijo delavci v razvitih državah zahodne Evrope. Brezposelnost narašča, proizvodnja se seli na vzhodno poloblo. Ob sedanjih trendih se zna zgoditi, da bo takšna politika omogočila takšen razcvet Kitajske in drugih azijskih držav, da se bodo vloge počasi, v nekaj desetletjih, zamenjale: govorili bomo o razvitem vzhodu in nerazvitem zahodu.

Ej stari, zdaj si me pa dotolkel. Kaj se zgodi zaradi tako banalne zadeve, kot je nakup poceni srajce! Veš kaj, obljubim ti, da bom kupoval samo še zahodno ali pa domačo robo. Kitajci pa naj ostanejo kar tam, kjer so. Čakaj, morda pa lahko srajco tudi vrnem nazaj, zdaj se skoraj ne opazi, da je že malo prešvicana…