Naravna bogastva Kosova

... da je bila deset dni pred razglasitvijo neodvisnosti Kosova končana dvoletna analiza raziskovanja vzorcev tal na Kosovu (85 km2), ki jo je opravila raziskovalna družba Lydian International Ltd. iz Velike Britanije. Že začetna analiza je pokazala možnost obstoja velikih nahajališč zlata, srebra, niklja, kobalta, kroma, boksita, morda celo diamantov. Končni rezultati so bili pozitivni in potrjujejo tudi obstoj kroma in boksita. Področje okoli Orahovca, ki se odpira proti Albaniji, pa je bogato z železom in magnezijem. Glavni cilj raziskovanj je bil iskanje zlata v področju Dražnje; rezultati kažejo, da ga je celo do 8 g na tono! A to še ni vse. International Herald Trubune je že pred dvema letoma spomnil, da so na Kosovem velika nahajališča lignita - morda največja v Evropi - in rezerve svinca, cinka, urana in bakra. Kosovo je z naravnimi bogastvi, ki marsikoga mikajo, silno bogata dežela, le da to doslej ni bilo dovolj raziskano. Glej tudi tu .

  Za zlato preko 1000 $ 

… da je cena zlata v letu 2008 prvič v zgodovini presegla 1000$ za unčo (31g). Ko je ob uvedbi dolarja (okrog l. 1900) ta še imel zlato podlago, je bila unča zlata vredna 20,67$. Za 1$ ste torej dobili 1,55g zlata, danes pa le še 31 mg. V dobrih 100 letih se je vrednost dolarja zmanjšala za 50 krat oz. je padla na 2% njegove začetne vrednosti. Uganite, kdo je pobasal razliko. Čeprav se vrednost denarja ne meri več  v zlatu (valute nimajo zlate podlage), se njegova stvarna  vrednost še vedno primerja z vrednostjo unče te plemenite kovine.

Finančni sistemi so izum bistroumnih bankirjev, ki so iznašli čudovit način za ropanje prebivalstva skozi institut obresti. Če pa je Centralna banka v rokah privatnega kapitala (kot v ZDA), ki svobodno določa količino denarja v obtoku, so možnosti za prikrito krajo nepojmljive. Če bi ljudje bolje poznali skrivnost denarnega sistema , bi se svet začel vrteti precej drugače…
 

  ZDA in antiintelektualizem

…da je ZDA v  zadnjem desetletju zajel pravi val anti intelektualizma. Univerzitetni študij opazno upada, zanimanje dijakov za nadaljnje izobraževanje je čedalje manjše. Američani menijo, da lahko preveč učenja škodi, svoje pa prispevajo tudi drage šolnine. Po ugotovitvah raziskave National Geographic iz leta 2006 več kot polovica Američanov, starih od 18 do 24 let, meni, da ni potrebno vedeti, kje so države, o katerih poslušajo v poročilih. Ista raziskava pove, da 77 odstotkov višje ali visoko izobraženih Američanov več kot tri leta po začetku vojne v Iraku na karti sveta še vedno ne zna pokazati Iraka, Irana, Savdske Arabije in Izraela.
Pranje možganov, ki se v nekdanji deželi izobilja skozi televizijske ekrane vrši dlje kot drugod, je nedvomno zaslužno za upad želje po izobraževanju. Pomembneje se je zabavati, biti srečen. Na tej poti se znanje in prevelika količina informacij zdita bolj oviri kot opora, pravijo.
 

Ameriška vloga v hrvaški vojni
...da se je ob sojenju hrvaškim generalom Anteju Gotovini, Ivanu Čermaku in Mladenu Markaću izkazalo, da ameriška vloga v njihovih načrtih ni bila majhna: ameriški vojaški svetovalci, med katerimi naj bi bili upokojeni in aktivni člani oboroženih sil ZDA, so pomagali hrvaški vojski pri načrtovanju operacije. Američani so upravljali z brezpilotnimi letali, ki so snemala stanje na bojišču ter hrvaški vojski dostavljali obveščevalne podatke.

A ne le to. Bivše generale kot odvetnik zastopa tudi Greg Kehoe, bivši haški tožilec, ki je bil tudi glavni tožilec na sojenju iraškemu diktatorju Sadamu Husseinu.
 

Senčna plat živinoreje
...da je za pridelavo 1 kg mesa potrebnih 10 kg rastlinskih beljakovin? Iz 10 kg žita, ki ga porabimo za hrano živali, dobimo povprečno le 1 kg mesa - preostanek energije se spremeni v gnojevko. Na našem planetu imamo 1,3 milijarde glav goveda. Meso vsebuje približno 14 –krat več ostankov pesticidov kot zelenjava. Reja goveda na pašnikih potrebuje 12-krat več vode kot jo potrebujemo za gojenje zelenjave. Ena sama krava letno lahko izloči do 23 ton gnojevke. V nekaterih državah je gnojevka glavni vzrok nastanka kislega dežja. Zmanjšanje obsega živinoreje bi dramatično prispevalo k upočasnitvi tega pustošenja.
Če bi svet prevzel ameriške prehranjevalne navade bi lahko nahranili le polovico trenutnega svetovnega prebivalstva.

 

Uživanje mesa povzroča lakoto v svetu
...da tudi nekateri najbolj odgovorni politiki spoznavajo uničujoče posledice živinoreje, ki je eden izmed glavnih krivcev za lakoto v tretjem svetu. Na enaki površini zemlje, ki služi za krmo živali, z mesom teh živali nahranimo deset ljudi, če bi bila zasejana npr. z grahom, prosom, lečo, ajdo ali ječmenom, namenjeno za hrano ljudi, pa nahranimo sto ljudi. Brez mesne produkcije bi človeštvo imelo dovolj hrane tudi brez uporabe pesticidov. Več kot 50% vsega žita se porabi za krmo živali, tretjina afriškega pridelka arašidov, ki je bogat z beljakovinami, je namenjenega krmi zahodnoevropske živine in perutnine. Za pridelavo 1 kg žita potrebujemo 60 litrov vode, za 1 kg mesa pa 2500 do 6000 litrov vode. Izračunano in dokazano je, da bi se dodatno lahko prehranilo 100 milijonov ljudi, če bi se poraba mesa v industrijskih deželah zmanjšala samo za 10 %. Vsak človek, ki postane vegetarijanec, pomaga pri zmanjševanju lakote v svetu.

Preživetje na Zemlji
... da planet Zemlja zdaj vrača človeku vse negativno, kar je ta prizadejal njemu oz. njegovim oblikam življenja. Trpljenje živali in rastlin zaradi človekove negativne dejavnosti postaja trpljenje ljudi. Smrt živali se spreminja v smrt ljudi, bolezni živali postajajo bolezni ljudi in podobno. Ne gre za maščevanje Zemlje; človeku se vrača tisto, kar je sam povzročil. Življenja brez uničevanja, ubijanja, izkoriščanja, zastrupljanja, ropanja Zemljinih virov, brez nadrejenih in podrejenih, brez bogatih in revnih, sitih in lačnih si danes sploh ne znamo predstavljati. Pa vendar bo treba pričeti razmišljati o tem, kajti le takšen svet ima možnost za preživetje. Eden prvih korakov v tej smeri je omejevanje živalske prehrane. Med največjimi viri onesnaževanja je namreč prav masovna prireja živine.

Severni pol postal otok
... da se arktika segreva vsaj dvakrat hitreje kot preostali deli sveta. Poleti 2007 se je tam stalilo toliko ledu kot še nikoli v zadnjih 600 letih, lani pa je severni pol prvič postal otok. Po več kot sto tisoč letih je nastala dvojna bližnjica med Atlantskim in Tihim oceanom za ladijski promet. Če človeštvo ne bo ustavilo rasti porabe fosilnih goriv, se bodo podnebne spremembe še stopnjevale in polarni predeli, kot jih poznamo danes, bodo izgubljeni za  tisočletja. Podnebne razmere bodo narekovale nove ekosisteme, drugačno sestavo rastlinskega in žiivalskega sveta ter tudi drugačno vedenje prebivalcev.

Živinoreja - onesnaževalec in potrošnik
... da izločki umetno vzgojenih živali v intenzivni živinoreji, predstavljajo 60 krat večjo maso kot izločki vsega človeštva. Te živali vzgajajo pretežno s koncentrirano hrano - koncentrati, ki so vir bajnega zaslužka kemične industrije. Za te živali se porabi 80 trilionov litrov vode letno ali 3 litre na sekundo, kar je dovolj, da se vsak človek na svetu tušira 8-krat dnevno. To je več vode, kot jo porabijo Evropa, Afrika in J Amerika skupaj. Da se proizvede liter mleka, je po podatkih ZN potrebno 990 litrov vode. Omenjene živali pa izpustijo v zrak 7,8 mrd ton CO2 letno, kar je 40% več kot znaša emisija avtomobilov, trdijo v poročilu UN.

Najučinkovitejše varčujete z okoljem torej - pri zrezkih!

 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih