Izvor strahu

Razlog za strah je ego, kajti strah je neposredno povezan z interesi ega. Ta si na vse mo­goče načine prizadeva, da bi si zagotovil občutek, da stvari ob­vla­duje, saj s tem gradi svojo varnost; vse naše racio­na­liza­cije, izgovori, ambicioznost, pohlepnost in drugi načini za dosego varnosti in udobja so le načini in sredstva za zavarovanje ega. V ustaljenih vzorcih se počutimo varne, strah pa je povezan z vsem, kar to varnost in dominanten po­ložaj ogroža. Na brezštevilne sisteme prepričanj in svojo pred­stavo o sebi, ki sestavljajo ego, smo tako močno nave­zani, da se jih boji­mo izgubiti. Srčika vseh strahov je strah pred izgubo ega, lastne (lažne) identi­tete. A naša resnična identiteta nima z egom nobene zveze.

Ego je nekakšen okupator človekove najbolj temeljne dobrine, čiste zavesti, za svoje orodje pa vešče uporablja celoten spominski in miselni poten­cial ter naša čustva. Namesto, da bi spremljal in opazoval svobo­den in naraven tok življenja, ga zaustavlja ali pospešuje ter stvar­nost maliči, ocenjuje in razbija na iztrgane segmente, ki so nekak­šne oblike nezavedanja in pozabe na prvotno, neskaljeno zavest. Neprestano teži k izpolnitvi nekih predstav, ki zahtevajo ločevanje, odvrača pozornost od edino resničnega – večne sedan­josti zdajš­njega trenutka in jo usmerja v nekaj, kar imenujemo prihodnost. Vse, kar predstavlja nek cilj in vse, kar meri na priho­dnost, je egovo maslo. Toda resnično in polno doživljanje in vi­denje stvar­nosti je možno le skozi čisto zavest, ki ne sodi, ne zadr­žuje, ne tlači, ne spregleduje in ne ustvarja napetosti, temveč dopusti, da se življenjske oblike pretakajo brez odpora, z neskal­jenim tokom energije skozi neponovljivo in čudežno sedanjost.

Tega nenadkriljivega mojstra miselnih igric pač ni lahko sklatiti z njego­vega piedestala, saj ga skoraj vse, kar storiš, le še bolj utrjuje in povečuje njegovo avtoriteto. V svoj prid obrne vse, kar počneš: energijo dobiva iz vsake želje, upanja in ambicije, svetle vizije, drzni načrti in velike obljube pa mu zagotavljajo še dolgo prihod­nost. Ta kralj domišljije neprestano prede mrežo lažnive prihodno­sti, v katero se lovimo, pri tem pa vešče uporablja razli­čna orodja: velika pričakovanja in skrbna predvidevanja, podoži­vljanje prete­klega, vizije o napredku, velike ideje in pomembna poslanstva. Lovi nas na limanice ponovitve vsega, kaj je bilo naj­boljše, in pre­seganja tistega, kar ni bilo dovolj dobro, za name­ček pa obljublja boljše čase in vsesplošni napredek. Podoživljanje preteklega, ki se ne bo nikoli več ponovilo, in zamišljanje prihod­nega, ki nikoli ne bo nastopilo, sta njegova edina resničnost, ob tem pa izgublja tisto, kar je edino resnično: sedanjost, živost. Tako se življenje spremeni v životarjenje, tavanje v iluzijah ega.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih