Posledice izključitve...

Prikritje nauka o reinkarnaciji je imelo daljnosežne posledice v krščanskem svetu. Vzvišen cilj – prizadevanje za čisto življe­nje - je izgubil pomen, kajti brez zavesti o neprestanem du­hovnem izpopolnjevanju duše skozi krog rojstev in smrti ni pra­vega motiva za to. Ponavljanje Jezusove parole o ljubezni do sov­ražnikov je nesmiselno, saj je nerazumljivo in neuporabno. Človek, prikrajšan za spoznanje o reinkarnaciji, si pri­zadeva izkori­stiti življenje za doseganje užitkov in uresničevanje kratkotrajnih se­bičnih ciljev, saj krščanska Cerkev ne zmanjšuje pomena posvetne lastnine; nasprotno – tudi sama si vse bolj prizadeva zanjo. Agre­sivnost in nespametna kratkovidnost zato nista tuji v politiki krščan­skih dežel. To seveda vpliva na odnos človeka do narave in materialnih vrednot. Tolerantnost, ljubeznivost in naklonjenost do vseh živih bitij osta­nejo le parole v ustih cerkvenih svečenikov.

Razmišljanje o enem samem, kratkem življenju nujno vodi posameznika in cele narode v držo, ki zasleduje le kratkoročne cilje, brez za­vedanja dolgoročnih (skozi mnoge rodove) posledic svojih akcij za ves planet. Vse zavedanje o življenju in smrti se omejuje samo na sedanje bivanje med rojstvom in smrtjo, ki se zdi edino pomembno, zato ga je treba za vsako ceno čim bolje izkoristiti. Zato se še posebno močno izraža želja po iskanju užitkov vseh vrst, da bi vsaj nekoliko popestrili tegobe življenja.

In tu nastopa nova zmota, ki je vtkana v miselnost zahodnega človeka: predstava, da je za dušo dobro le tisto, kar jo razveseljuje in radosti. To pa je nesmiselna trditev, saj zanika veljavnost karmične zakonitosti – zakona vzroka in posledice. Če je duša v prejšnjem življenju z zlimi dejanji ustvarila »dušno krivdo« (negativno karmo), jo bo morala v naslednjem življenju poravnati, saj kozmični zakon v vseh procesih teži k izravnavi, uravnoteženju. Duša pride v novo inkarnacijo, v novo telo pogosto prav z namero, da izkusi slabo - tisto, kar je prizadejala drugemu v minulem življenju; morda bosta vlogi obeh duš tokrat prav zamenjani. Duše v resnici ne zanima uživanje, zabava in prijetna izkustva, temveč lasten napredek, ki jo približuje Stvarniku. Ta pa je zelo pogosto najhitreje dosežen prav skozi trpljenje in bolečino. Prav zato je brez števila ljudi, ki v življenju zelo trpijo, kajti negativne karme, ki jo je treba izravnati, se je v pretekli zgodovini nagrmadilo še in še.

Ob poznavanju nauka o reinkarnaciji je tudi jasno, da narava sama poskrbi za »kaznovanje« slabih del in nagrajevanje dobrih. Le da to ni tako očitno, saj se pogosto ne zgodi v času enega utelešenja duše, prav gotovo pa v večih. Tako prizadevanja civilnih represivnih institucij ter pravosodja marsikdaj izpadejo celo nekoliko smešno, saj se trudijo na pogosto neustrezen način poplačati tisto, kar narava sama uredi brezhibno. V razvitih družbah (v drugih svetovih) zato represije in kaznovanja ne poznajo, saj vedo, kako je za to po naravni poti poskrbljeno.


... so številne

Izbris nauka o reinkarnaciji iz biblije je bilo eno najbolj usodnih dejanj poneumljanja krščanstva, saj je vernike oropalo pomembnega spoznanja o večnosti in smislu življenja. Če so bili cerkveni možje zmožni tako usodnega dejanja, se veren človek upravičeno lahko vpraša, kako naj verjame, da je preostanek verskih doktrin in različnih ključnih navedb v njej (o vnebohodu, vstajenju od mrtvih, raznih čudežih itd.) verodostojen? Posebno še, ker se v zadnjem času vse bolj množijo in resno trkajo na vrata nova dognanja raziskovalcev o Jezusovem življenju. Na primer o tem, da je Jezus križanje preživel, učil v Indiji in pri osemdesetih umrl v Kašmirju, kjer je njegov grob. Odkrivajo zgodbe o delovanju duhovnega učitelja Issa (Jezus) z vzhoda, ki jih navajajo številni stari zapisi ljudstev, s katerimi se je ta srečeval. Tako ni nič čudnega, da se v razmišljujočem človeku v zvezi z tradicionalno krščansko dogmo pojavi dvom.

Prikritje nauka o reinkarnaciji je močno prispevalo h krepitvi že sicer vsiljenega občutka ločenosti človeka od Boga. A ne le to. Posredno je povzročilo ustoličenje še dveh zelo pomembnih predstav, ki sta povsem napačni. Prve, da življenje ni večno in s smrtjo telesa ugasne, in druge, da je človek predvsem fizično telo, ki s smrtjo propade.

Znanost doslej ni dala nikakršnega prepričljivega odgovora o fenomenu življenja (to naj bi nastalo kot naključen proces pri interakciji ustreznih kemikalij v primernem okolju), obenem pa zanika obstoj duše. Nevernim ni ostalo drugega, kot da so praznino napolnili z modificiranim verskim naukom, ki so ga prilagodili le v toliko, da so črtali dušo in Boga. Kaj je ostalo? Predstava, da je življenje fenomen, omejen na čas med rojstvom in smrtjo, ko je materialno dokazljivo in skladno tudi z materialističnim svetovnim nazorom, ki priznava verodostojnost le otipljivemu. Človek je tako postal fizično telo, ki s smrtjo propade, njegovo življenje pa ugasne. Usodnosti posledic takšnih temeljnih predstav se niti ne zavedamo. Ob tem pa znanost še danes ne zna razložiti, kaj se zgodi z energijo življenja ob smrti človeka, kljub temu da se zaveda, da je energija neuničljiva.

Tudi verniki niso kaj prida na boljšem. Po verski dogmi naj bi bila večna duša ob smrti prisiljena k počitku in naj bi se znova dvignila šele ob poslednji sodbi, da bi prejela »plačilo«. Zakaj naj bi človek za prekrške ali dobra dela, storjene v kratkem času, po smrti večno prejemal plačila? Kje je spoznanje, da se duša skozi zaporedna življenja v svojem nesmrtnem bivanju uči, očiščuje in plemeniti ter približuje Bogu? Kljub veri v nesmrtno dušo so kristjani tako dodobra zapeljani, saj nimajo pojma o tem, kakšen je božji načrt in smisel življenja. Če ne morejo v svojem kratkem življenju ničesar napraviti, da bi se očistili izvirnega in ostalih grehov – te bo sodil Bog na sodni dan – potem jim je odvzet resničen, pozitiven motiv, da bi delali dobro. Edini preostali motiv za to je strah, najmočnejše orožje vere.

 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih