Krog življenj

Nauk o reinkarnaciji v takšni ali drugačni obliki podpirajo številne druge vzhodne religije, na čelu z budizmom. Govori o tem, da je člove­ška duša nesmrtna in podvržena naravnemu zakonu o vzro­ku in posledici: vsak žanje tisto, kar je sejal, neizravnane po­sledice pa se v obliki karme (dušne krivde) prenašajo naprej. Da bi dose­gla svoje očiščenje, mora duša skozi ciklični proces nepres­tanih rojstev in smrti v fizičnih telesih, dokler ne doseže prvobitne po­polnosti, izstopi iz kroga rojstev in se vrne v večno domovino. Vsaka duša, torej tudi še tako obremenjeni demon ali zločinec, se bo nekega dne vrnila k Bogu.

Premor med dvema utelešenjima, ki lahko traja od nekaj tednov do več sto let, duša preživi v kontemplacijskem področju (astralni svet), v katerem analizira in podoživlja dogodke in vtise iz obdobja preteklega utelešenja (»preteklega življenja«) ter snuje načrte za »novo življenje«, v katerem bo lahko storjne napake popravila. Izraz »novo življenje« je seveda neustrezen, saj je življenje (duše) nedeljivo, večno in ni omejeno na obstoj fizičnega telesa.

Ob vsakem spuščanju v telo (»inkarnaciji«) so duši prikriti spomini na prejšnje inkarnacije, saj bi bilo sicer življenje preveč težavno. Duša svoj karmični dolg veliko hitreje poravna na Zemlji v fizičnem telesu kot v onostran­stvu brez njega. Z znanjem, opazovanjem, predano meditacijo, disciplino in odre­kanjem je mogoče preseči ozke meje fizičnega obstoja in se zavesti svoje božanske narave že v času življenja na Zemlji.

Z reinkarnacijo so Jezusovi nauki veliko bolje razumljivi, pa tudi ozadje njegovih izjav v Govoru na gori: »Ljubite svoje sovraž­nike« in »Delajte dobro tistim, ki vas sovražijo«. Reinkarnacija daje spoznanje, da »sovražnik« morda ni sovražnik iz tega življe­nja, kajti vzroki za njegovo sovraštvo so lahko globlji, nanašajo se na »prej­šnja življenja«; morda je šele v tej inkarnaciji dobil prilož­nost, da bi se očistil in razbremenil. Dobro naj storimo tistemu, ki nas sovraži, kajti novo sovraštvo in nov greh pomeni le našo do­datno karmi­čno obremenitev, ki bi zopet zahtevala poravnavo.

Friderich Nietzche je imel Jezusovo izjavo: »Ne upirajte se zlu (težavam)« za najglobljo v evengeliju. Zakaj naj bi se ne upirali zlu in ga s tem preprečevali, v skladu s pravico do samoobrambe? Je­zus je učil in nam bil vzgled: napadalcu naj stvar pojasnimo in ga opozorimo, da greši. Če pa kljub temu svoje namere ne opusti – potem naj bi pustili, da se zgodi. Če preprečimo, kar nam morda pritiče, bi si morda naložili nadaljnjo karmo. Naključij ni in zgodi se le tisto, kar je nam ustrezno in koristno ter v skladu s kozmič­nimi zakoni.

V pogovoru z dr. Reschem, profesorjem na luteranski univerzi v Rimu, je papež Janez Pavel II zastopal mnenje, da imajo kristjani glede verova­nja v reinkarnacijo prosto izbiro. To je v nasprotju z dejstvom, da je bil Origenov nauk v 5. stoletju izobčen iz Cerkve. Vatikan tega izobčenja še ni preklical; gre za eno od dvoličnosti katoliške Cerkve.

 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih