Miselna prožnost

Lotimo se posameznih faz procesa in poglejmo, kako bi jih udejanili skozi primeren praktični pristop.

S predstavami o stvarnosti, kakršne imamo po tradiciji, ne moremo napraviti koraka v pozitivno smer. Bistveno je, da spoznamo alternativne razlage.

Zelo pomembno je, da si pridobimo potrebno miselno prožnost tako, da dopustimo možnost, da kak drug koncept ustrezneje pojasni objektivno realnost oz. dogajanja v stvarnosti in vesolju. Ob tem je zelo koristno spoznanje, da nobeno, prav nobeno spoznanje, celo fizikalni zakon, ni nespremenljiv in fiksen. Vse v življenju se spreminja in tudi miselni procesi temu sledijo. Vedno je treba iskati boljše odgovore, popolnejše razlage, ustreznejša pojasnila, ki ponudijo vsaj nekaj več kot doslej.

Zato se najprej lotimo temeljnega miselnega koncepta: kozmologije. Takšen nauk, kot ga obravnavamo v tekstu Kozmologija, je (ne nujno edini) temelj boljše, s strahom neobremenjene miselnosti. Idealistični nauk, na katerem temelji, se bistveno razlikuje od materialističnega svetovnega nazora, ki nam je domač, a obenem tako pomanjkljiv in luknjast, da ne more zadovoljiti zahtevnejšega misleca. Poskušajte torej v idealističnem modelu kozmologije najti – po vašem mnenju - šibka mesta in jih podvrzite logični analizi. Ali je kaka trditev povsem nesprejemljiva? Ali se s čim lahko strinjate pogojno? Kaka trditev je za vas lahko nevzdržna le zato, ker se ne znate odlepiti od sedanje predstave. Vendar te, če gre za duhovnost, z ničemer ni mogoče prepričljivo dokazati. Le stvar odločitve je torej, ali eno nedokazljivo predstavo, ki je (denimo) problematična, nadomestite z drugo nedokazljivo predstavo, ki ni problematična (v smislu, da ne vceplja strahu).

Pri razumevanju idealističnega modela kozmologije je treba bistveno spremeniti zorni kot na svet in pogledati nanj z drugačne perspektive. Če se ne boste odlepili od materialističnih predstav in prepričanj, pri razumevanju novega koncepta ne boste prišli daleč. To je podobno kot v fiziki: nek fizikalni pojav lahko razlagamo kot valovni pojav ali pa kot kvantni pojav. Obe razlagi se razlikujeta, a obe veljata, in to hkrati! Svet ima pač več obrazov in vsi so pravi. Svetloba je elektromagnetno valovanje, energija, tok fotonov in še marsikaj drugega – vse obenem.

Vzemimo le fizikalnost: če boste trmasto vztrajali, da je tisto, kar lahko otipate, edino merodajno in vredno obravnave, potem ste v slepi ulici. To je vztrajanje na starem konceptu. Vprašati se je treba, ali ni predstava, da ste prijeli nekaj trdnega, nastala v vaših mislih. Kako bi vedeli, da ste prijeli nekaj trdnega, če se v vaših možganih ne bi pojavila misel o tem? Na kaj lahko oprete prepričanje, da zaznavo in spremljajočo misel o materialnem lahko sproži le nekaj zares »materialnega«, sestavljenega iz »trdnih« delcev snovi? Ti delci snovi so prav lahko tudi predstave v umu, kot vse ostalo. Seveda to razumu ni očitno. Brez uma fizičnih predmetov pač ne morete zaznati in ker se vse, prav vse, kar se dogaja, dogaja skozi um oziroma v umu, ni dokaza, da lahko kaj obstaja zunaj njega.

Ko boste naleteli na trditev, ki je nikakor ne boste mogli doumeti, bi bilo zelo koristno, če bi pridobili mnenje nekoga, ki mu tematika ni tuja in bi vam lahko pomagal iz zagate. V nasprotnem primeru se utegne vaš proces ustaviti. Po vsej verjetnosti vam do boljšega razumevanja manjka kak podatek, ki ga (še) ni v vaši glavi.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih