Smrt je nov začetek

Mit o smrti, ki je prisoten v naši tradiciji, je le ena od številnih iluzij, ki imajo - kot vse iluzije - svojo zgodovinsko vlogo in namen. Predstavlja eno od opornih točk pri plezanju na goro spoznanja samega sebe in svoje narave. Smisel življenja je neprestana sprememba, napredovanje v smeri krepitve zavesti, napredovanje k duhovni zrelosti. Ni napačno verjeti v posamezne mite. Napačno je pri njih vztrajati tudi, ko vam življenje pokaže, da ste v zmoti.

Mit o smrti ima za posledico, da življenje izgubi eno svojih bistvenih kvalitet: nesmrtnost, obenem pa se zgodi degradacija kakovosti življenja. Iluzija smrti življenjsko stvarnost človeka napolni s strahom, kajti pričakovani posmrtni scenariji so vsaj neprijetni, če ne grozljivi. Kdo je živel tako popolno, da si obeta le nebesa?

Ob spoznanju, da je življenje v vsakem od nas večno, da smo nesmrtna duša, ki ne more biti pogubljena in da so predstave o smrti in grozljive slike o posmrtnem življenju le iluzije, ki se naposled kot takšne tudi izkažejo, človeka napolnijo optimizem, radost in nova voljo do življenja. Kako čudovito je, ko smo sposobni storiti korak do tega uvida! Deležni smo nagrade, ki se ne more primerjati z nobenim posvetnim bogastvom. Postali smo nesmrtni, neustrašni in ljubeči. Ali si lahko zamislite še kaj lepšega?

Smrt ni naporna za tiste, ki umrejo temveč je težavna le za one, ki ostanejo. Nihče ne umre, ne da bi izkusil vse, kar se je namenil izkusiti v snovnem svetu.

Brez Boga ni mogoče niti živeti niti umreti, vendar si zlahka misliš, da si brez njega. Če misliš, da živiš ali umreš brez Boga, bo tvoja izkušnja pač taka. Bog in življenje sta eno in isto.

Želja vsega bivajočega je samega sebe spoznati skozi lastne izkušnje. To je cilj življenja.

Če oz. ko dosežeš popolno samorealizacijo, je tvoja največja želja to izkusiti kot neposredno fizično realnost. Zato pa se moraš vrniti v fizični svet.

Posmrtno življenje ni niti čas niti prostor. Vendar je prostor, kjer se občuti veliko; v njem se ustvarja kontekstualno polje, v katerem se duše ponovno spomnijo, kdo so. Smrt je proces s katerim ponovno vzpostaviš svojo identiteto.

 

Povzeto po virih: /67/,

Martin Fieber: Umiranje - Zapis medijalnog kruga mira Berlin iz 1956 do 1975 g.

Drugi uporabljeni viri: /51, 3,4,5,11,12/

 

* * *

Koncept, ki ste ga spoznavali zgoraj, je seveda nepopolna resnica, laž. A veliko manjša od tiste, ki ji zdaj morda dajete veljavo. Noben koncept ne more pojasniti Resnice. Da bi obvarovali um pred prevelikim naporom, se je koristno pred visokim ciljem opreti na nekaj (zgornjih) miselnih opor, od katerih se lahko odženemo naprej. Ostro podnebje, ki obkroža najvišje vrhove, odvrne vsakogar, ki si ni prej nabral potrebnih alpinističnih veščin.

 

Glejte tudi besedila:

Teja Melinc: Po smrti ni konca

Človek in Bog

Zamolčana reinkarnacija

Bistven je intelekt

Biseri zahodne filozofije

Ustreznejši model resničnosti

Zavest in stvarnost

O majavih temeljih krščanstva

Past za verne

Ali Bog obstaja?

O bitjih svetlobe

 

 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih