Bistvena je duša

Ker s smrtjo fizično telo človeka doživi razkroj, življenje - ki se izraža skozi zavedanje, občutenje, razmišljanje, spominjanje... - pa ni nekaj, kar bi bilo zgolj fizično, se postavlja vprašanje, kaj se torej s tem, nefizičnim delom človeka, ki ga običajno imenujemo duša, zgodi ob smrti. Ali propade tudi duša?

O neumrljivosti duše govorijo vsa verska izročila. Nobeno izročilo ali filozofija ne govori o tem, da je duša umrljiva, saj naj bi bila božja esenca, del neumrljivega Boga. Če je duša nekakšna energija, ki obenem poseduje zavest in je nosilec zavestnega življenja, jo je kot energijo tudi po zakonih fizike nemogoče uničiti. Energije namreč ni mogoče niti ustvariti, niti uničiti. Torej sklep, da je duša neuničljiva, ni sporen. Toda, če je duša neuničljiva, je neuničljivo tudi življenje. Zelo važno, pravzaprav neprecenljivo spoznanje je torej: življenje kot tako in duša sta neuničljiva in zato večna. Znanost pa o tem žal nima nič pametnega povedati, saj je pri vseh vprašanjih, ki se tičejo nematerialnosti oz. duhovnosti, brez orodij in moči.

Večina ljudi verjame, da je človek telo, ki ga naseljuje duša. Če hočemo razumeti smrt, pa tudi življenje, se moramo zavedati, da je duša ključni element vseh razlag. Bistvo življenja ni materialnost, kajti duša, nosilec življenja, je nematerialna, duhovna.

Bistveno vprašanje pa je: kateri del človeka je pomembnejši oz. primaren - telo ali duša? Če duša telo po dolgoživosti daleč prekaša, je očitno primarna in bolj pomembna. To pa je spoznanje, ki je marsikomu, ki je še zelo ujet v materialistične predstave o stvarnosti, nekoliko tuje. Vendar duša nesporno je bistveni del človeka. Telo ima v življenju duše sicer pomembno vlogo, a ne bistvene. Na sebe ne bi smeli gledati kot na telo z dušo, temveč kot na dušo, ki (občasno) poseduje telo. Majhna, vendar odločilna razlika, in bistveno spoznanje, ki odpre popolnoma novo razmišljanje!

 

Duša in življenja sta večna

Če je bistvo človeka duša, življenje duše pa je večen proces, ki se, kot vse v naravi, odvija ciklično, pomeni, da je bistvo človeka večno. Ali se zavedate tega važnega dejstva? Mnogi gredo skozi življenje brez zavedanja, da je življenje večno in da se življenje njihove duše nikoli ne konča. Ta predstava namreč, ob predpostavki, da je fizično telo bistveno za delovanje, preposto nima prave teže. Toda omenjena predpostavka je napačna! Življenje duše teče naprej tudi brez fizičnega telesa, brez fenomenov, ki jih omogoča telesnost, toda to ne pomeni, da duša pade v popolno pasivnost ali spanec, kot nas uči vera. To nam dopovedujejo tudi vsi, ki so vzpostavili stik z dušami v onostranstvu. Postavlja se vprašanje, zakaj bi Stvarnik ustvaril življenje in dušo, ki sta po naravi večna, potem pa bi dušo po kratkem bivanju v telesu obsodil na skoraj večno pasivnost in spanje. Ali ne bi bila to nesmiselna potrata?

Če je duša večna, se dogodek ugasnitve, ki ga imenujemo smrt, očitno ne more nanašati nanjo, pač pa na fizično telo. Fizično telo se resda prične razkrajati in propade, toda duša, ki je neumrljiva, živi naprej! Življenje duše se smrtjo (telesa) ne konča. Smrt za dušo dejansko ne obstaja, zato je zanjo le eden najrazburljivejših dogodkov življenja.V trenutku, ko prekorači prag smrti, duši oziroma zavesti umrlega to spoznaje postane popolnoma jasno. V onostranstvo umrli z dušo prenese vsa spoznanja in izkustva, ki so ga zaznamovala v minulem življenju. Večno lastnino človeka namreč sestavljajo samo duhovne kvalitete, ki si jih je pridobil v svojem  vsakodnevnem življenju. Kot bomo videli, v dogajanju po smrti človek oziroma njegova duša spozna, kdo in kaj v resnici je.

V kašnem odnosu sta življenje in snovnost? Življenje je Stvarnikova energija, ki se manifestira na različne načine v različnih življenjskih formah; te se med seboj razlikujejo po kompleksnosti in nivoju zavesti. Človek ima najbolj razvito zavest, vendar se tega ne zaveda popolnoma. Fizična telesa niso pogoj za življenje, so pa koristen pripomoček za doživljanje in izkušanje, ki omogočajo napredek zavesti. Prav iz tega razloga jih uporabljajo tudi duše.

Smisel življenja z vidika duše je naslednji: duša skuša izkusiti tisto, kar ve. Ve vse, kar je možno vedeti, le da se tega ne zaveda. Življenje (v fizičnem telesu še posebno) je proces, v katerem duša vedenje spremeni v izkušnjo. Ko to, kar veš in si izkusil, postane občutena realnost, se ta proces zaokroži.

 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih