Temeljni miselni postulati...

Poglejmo si naprej nekaj osnovnih miselnih izhodišč današnjega človeka.

Ne glede na to, ali je veren ali ateist, dandanašnji skoraj vsak prebivalec tega planeta verjame, da sta človek in Bog dve ločeni entiteti.

Verniki večine velikih svetovnih religij trdno verjamejo, da Bog pred človeka postavlja določene zahteve, ki jih je potrebno izpolnjevati v izogib zelo slabim obetom v onostranstvu. Prepričanje, da se človek nikakor ne more primerjati z Bogom (čeprav naj bi bil ustvarjen po Božji podobi), je trdno zasidrano v vernikih. Med obema obstaja nepremostljiv zid, podobno kot med vsemogočnim in nepopolnim.

Toda tudi ateisti niso prav nična boljšem. Menijo, da je človek nepopolno bitje, ki s svojim razvojem skozi evolucijo postopoma pridobiva vse več znanja o naravi in Stvarniku, vendar mislijo, da ni verjetno, da bi človek do vseh modrosti vesolja dobil pristop – vsaj ne zlahka, v kratkem času. Skratka, verjamejo, med Stvarnikom in človekom ni nikakršne neposredne vezi. Če pa bi že obstajala, jo znanost ne zna pojasniti oz. razložiti.

Večina materialistično usmerjenih ljudi verjame, da je smrt dogodek, ki pomeni prenehanje zavestnega obstoja oz. zavesti človeškega bitja. Kar se zgodi po smrti je nejasno, negotovo in najbrž nedostopno našim razlagam.

Nadalje je človek prepričan, da je izid življenja negotov. Treba se je neprestano boriti in si prizadevati za svoje preživetje. Uspejo le sposobni in iznajdljivi, ostali se morajo zadovoljiti s slabšimi pogoji in drobtinicami.

Uspeh je vedno rezultat iznajdljivosti, prizadevanja za znanjem in uveljavljanja sposobnosti, rezultati pa so posledica vloženega truda, ki prinaša napor.

Vsakomur je jasno, da se ljudje med seboj razlikujemo; nekateri imajo več talentov, znanja in sposobnosti kot drugi in so zato več vredni, drugi pa so zato upravičeno odrinjeni in se morajo zadovoljiti z manj.

Verjamemo, da na planetu, kjer živimo, ni dovolj sredstev za preživetje mase ljudi, ki danes šteje že preko šest milijard osebkov. Zato je treba za naravne vire tekmovati.

Prepričani smo, da je sreča posledica ugodnih okoliščin, ki se poredko pojavijo in nam naklonijo lepe trenutke, edine, za katere je vredno živeti. Iskanje sreče in užitkov je potemtakem tisto, za kar si je v življenju treba prizadevati.

Prav tako kot sreča, je po mnenju večine pogojena tudi ljubezen in sicer v smislu, da smo je deležni le, če izpolnjujemo določene pogoje – če smo vredni ljubezni in jo tistemu, ki nam jo daje, tudi vračamo.

Ob splošni predstavi, da smo ljudje po naravi no zelo nevedni, je utrjeno prepričanje, da nam tudi ni dano vsega vedeti, kajti naši možgani so za kaj takšnega preprosto premajhni.

Spisek prepričanj, ki so tako rekoč zakoni sedanje civilizacije, bi lahko dodali še marsikaj, a za zdaj se zadovoljimo s temi izhodišči.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih