Starševska avtoriteta

Starši pogosto skušamo s pozicije moči uresničevati namero varovanja svojih otrok. Toda - pred čim  hočete zaščititi svojega otroka? Vsaka nova generacija je bolj "trmasta" in otrok se "spametuje" šele potem, ko ima lastno izkušnjo. Zato je bolje kot prepovedovati in prepričevati - učiti. A to je teže kot prepovedovati. Naj se otrok sam odloči, ali bo, seznanjen s potencialnimi posledicami, kljub temu poskusil ali ne. Drug razlog avtoritativnega ravnanja pa smo že omenili - menimo, da vemo, kaj je za otroka dobro, kar je svojevrstna domišljavost in nesmisel. Tisto, k čemur silimo otroka (na primer k učenju matematike), ta morda nikoli v življenju ne bo potreboval, naša prisila pa bo ustvarila v njem le še večji odpor do nje. Einstein je v mladosti veljal za zelo težavnega in neuspešnega - kar pa očitno ni imelo vpliva na njegov kasnejši fenomenalni uspeh. Primerno je otroka poučiti, ne pa ga siliti ali sankcionirati njegovo neubogljivost. Ali res veste, kakšno je njegovo poslanstvo?

Marsikdaj se zgodi, da otroku kaj preprečujemo, ker bi lahko "kaj pokvaril". S tem mu jemljemo priložnost za dragoceno izkušnjo, ki jo bo zato moral ponoviti, ko nas ne bo zraven. Bolje kot prepovedati je - razložiti in pokazati mu, kako se stvari streže in kaj se lahko pokvari. Tako bo do izkušnje prišel - ob primerni pomoči in na način, da bo stvar obvarovana, morda pa tudi on - kake neprijetne izkušnje in bog-ne-daj - tepeža.

Kadar svojega otroka z nečim silite, pomislite, da motite njegov življenjski načrt. Tudi igranje je del tega načrta. Če mu igranje preprečujete, bo potreboval dalj časa, da se bo z njim zasitil. Morda bo to moral nadoknaditi na kak neprimeren način kasneje. Šola, kakršne so deležni otroci danes, je za otrokov duhovni razvoj velika motnja in močan pritisk. Rachel pravi, da so otroci v šoli pod večjim pritiskom kot zaporniki v kaznilnicah. Namesto, da bi šola otroku pomagala dognati njegovo poslanstvo, odkriti njegove potenciale in ga naučila za življenje pomembnih stvari, ga ukaluplja, pretvarja v skladišče neuporabnih informacij, ga dela topega in krni njegove umske sposobnosti. Siljenje s šolo je zato medvedja usluga otroku. Kdo lahko zatrdi, da bodo v prihodnosti srečno živeli le akademsko izobraženi ljudje? Zakaj v Sloveniji po samomorilnosti sodimo v sam svetovni vrh? Slovenci na otrokovo dušo vršimo silen pritisk, kar se pogosto izkaže usodno šele v kasnejših letih.

Otrokova duša je vaši duši popolnoma enakovredna, zato vzvišen ali omalovažujoč odnos do nje otroka boli. Otrok je potreben vsega spoštovanja in ima pravico, da v svojem življenju uresničuje svoj načrt, ne vašega! V vlogi staršev mu moramo pomagati pri razvoju njegovih sposobnosti, mu omogočiti zdrav razvoj in ga s potrpežljivim razlaganjem in navduševanjem držati proč od čeri lenobe, razvad, odvisnosti, neodgovornosti in seveda nevednosti. Ne poskušajte mu stvari čez mero olajšati ali kaj početi namesto njega - jemljete mu priložnosti za rast, krepitev njegovih sposobnosti; ubijate njegovo samostojnost - tisto najpomembnejše, k čemer naj bi otroku pomagali starši. Ali ste mu zagotovili stanovanje, češ - zakaj bi se, revež tudi on mučil s tem! Prav, a vedite: morda ste mu odvzeli priložnost, da bi se v boju za nekaj (relativno) pomembnega lahko razvil v sposobnega človeka in mu obenem omogočili, da bo vse življenje spal na blazini lenobe.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih