Ali želiš delovati zavestno?

V vlogi žrtve nimaš nikakršnih pogojev, da bi ravnal prav. Delovati iz strahu pomeni delovati z lažjo, delovati proti življenju, in to se posledično prej ali slej občuti v negativnih pojavih v najbližji okolici - na telesu. Ko spoznaš, da ni potrebno, da si žrtev, ko se zaveš, da imaš tudi drugačno izbiro, si storil prvi korak k zavestnemu delovanju. Pričneš opazovati in prisluškovati svojim občutkom in se vprašaš, na čem temeljijo. Če temeljijo na strahu, se vprašaš, ali je ta pogojen s kako objektivno, neizpodbitno okoliščino ali je rezultat slabe osebne izkušnje. Odgovor bo vselej enak: ko se s strahom soočiš in se vanj poglobiš, ugotoviš, da ni utemeljen v realnih kategorijah. To velja tudi za največji strah - strah pred smrtjo. Nihče še ni dokazal, da zavest po smrti preneha obstajati. Pač pa obstaja obilica izpovedi klinično mrtvih posameznikov, ki nakazujejo, da se s smrtjo zavestno življenje ne konča.

Tu moramo omeniti še enega od mehanizmov, ki so vir strahu in napačnih ravnanj: prepričanje, da veš, kaj je dobro za drugega. Resnica je, da ne moreš vedeti, kaj je dobro za drugega. Ljudje si domišljamo nasprotno, a to je  tradicionalna predstava, ki je napačna. Modri pravijo, da je tisti, ki trdi, da ve, kaj je za druge dobro, nevaren. Tega se spomni, ko boš v skušnjavi, da bi strah širil naprej. Če skušaš nekoga obvarovati pred nečim, kar je po tvojem mnenju zanj škodljivo, mu delaš silo. Vsak človek ima svoje poslanstvo, ki ga živi skozi svoja dejanja. Lahko ga na kaj opozoriš, a ne preprečuj mu tega! Na videz neugodne ali celo nesrečne okoliščine omogočajo prav takšno izkušnjo, kot jo nekdo potrebuje. Niti zase ne moreš resnično vedeti, ali bo določeno izkustvo nate delovalo pozitivno ali ne. To se običajno izkaže šele čez čas. To seveda ne pomeni, da moraš mirno gledati, kako se sosedu ruši streha nad glavo, pa vendar zavezuje k obzirnosti in spoštovanju drugačnosti. V splošnem velja, da neprijetne izkušnje bogatijo in plemenitijo, prijetne izkušnje pa polenijo in uspavajo.

Marsikatera tvoja odločitev temelji na tvojih pričakovanjih v zvezi z drugimi. Tu se moraš zavedati drugega dejstva: tvoja pričakovanja so le tvoja pričakovanja in največkrat nimajo zveze s pričakovanji drugih. Če boš skušal uveljavljati svoja pričakovanja, boš ustvaril konflikt in strah. Pričakovanje je neugodno zato, ker ustvarja vtis, da se nekaj mora zgoditi, neizpolnitev pa posledično ustvari lažno težavo, ki rodi strah. Vprašaj se, zakaj bi se morala tvoja pričakovanja uresničiti. Zaradi tvojega strahu, da boš v nasprotnem za kaj prikrajšan? Da se bi drugemu utegnilo kaj neprijetnega pripetiti? Gre za tipičen primer, ko en strah povzroči drug strah. Ponovno premisli, ali je pričakovanje na mestu. In če je, kaj bi se zgodilo, če bi se pričakovanje ne uresničilo? Bi bila to velika škoda? Najbolje je pričakovanjem in željam se odreči. Ustvarjajo le strah in probleme. Ustvarjajo tudi odvisnost, kar je zopet povezava s strahom. Če hočeš zaživeti polno, črtaj pričakovanja in sebične želje.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih