Ko sem se pričel zavedati velikanskega pomena razumevanja zavesti, je ta postala središče mojega zanimanja. Ena prvih ugank, s katerimi sem se spopadel, je bila uganka snovnosti; kako v zavesti nastane vtis o trdni snovi? Kako v tem procesu sodelujejo čuti? Zakaj vzhodne modrosti pravijo, da je vidni svet, ki ga opažamo, le utvara (maya)?

Vsa naša izkustva – videnje, čutenje, sanje, misli in občutki – so podobe in pojavi, ki se pojavljajo na platnu zavesti. Ko gledam drevo, si domišljam, da ga opazujem neposredno. A to še zdaleč ni res. To vprašanje je bistvenega pomena za razumevanje stvarnosti, zato se velja z njim podrobneje seznaniti. Znanost pojav »videnja« drevesa razlaga takole: svetloba se odbije od drevesa in pade na mrežnico v očesu. V skladu z vpadlo svetlobo sprejemne celice v tkivu mrežnice sprožijo električne impulze, ki potujejo v možgane. Možgani na podlagi prejetih signalov in zapletenega miselnega procesa ustvarijo sliko o maticatem, kar se dogaja zunaj. To je proces, ki ga imenujemo videnje. Šlo naj bi torej za proces, v katerem se vidni signali pretvarjajo v vidne vtise – slike, ki so forme, oblike v zavesti.

A v možgane se ne stekajo (vtiskujejo) le informacije oziroma signali vidnih, slušnih in drugih živcev. V njih se enakopravno obravnavajo tudi drugi vtisi, ki niso posledica zunanjih pojavov v fizični stvarnosti; vtisi, ki so posledica miselnih, čustvenih in drugih procesov, tudi takšnih, pri katerih sodelujejo naši duhovni (eterični) čuti – jasnovidnost, jasnoslišnost, jasnočutnost in jasnovednost. Pri teh vtisih naši fizični čuti ne sodelujejo, torej nastanejo brez povezave z zunanjim svetom. Ali um loči med eno in drugo vrsto vtisov oziroma slik? Načeloma da, a ne vedno. V sanjah denimo, se tega ne zavedamo. Če smo pošteni, ne moremo izključiti možnosti, da tudi vidni vtisi v budnem stanju nastanejo v zavesti popolnoma brez povezave z zunanjim »objektivnim« svetom. Budno stanje je lahko le stanje nekoliko bolj verodostojnih sanj. O tem bo več govora kasneje.

Kakorkoli vzamemo, so podobe v umu za nas zelo resnične. Vendar pa, kot rečeno, nikakor ni res, da so podobe, ki jih vidimo v zavesti, enake fizični resničnosti, da gre torej za neposredno videnje snovnih stvari samih. Neposredno videnje preprosto ni mogoče. V tem primeru bi namreč moralo priti do povezovanja dveh popolnoma nezdružljivih svetov – snovnega in zavestnega. Med njima bi informacija lahko prehajala le preko posrednika, kar naj bi bili naši fizični čuti. Toda kako naj vemo, da ti zares obstajajo? Ali niso tudi oči in ušesa le podobe v zavesti? V vseh primerih gre za zavestne slike, saj zavest drugega kot zavestne podobe preprosto ni sposobna obravnavati.

O našem opažanju imamo v splošnem popolnoma napačno predstavo. Vzemimo na primer videnje barv. V svetlobi, ki prihaja od rdečega semaforja, ni prav nič »rdečega«; ima pač le določeno frekvenco, ki jo opisujemo kot »rdečo barvo«. Tudi signali, ki potujejo iz oči v možgane, niso »rdeči«, temveč um določene dražljaje obravnava kot vtis o »rdeči« barvi. Kar vidimo kot barve predmetov ali podob, so le različne hitrosti nihanja molekul. Tudi pri zvoku ni nič drugače. V zunanjem svetu zvok ne obstaja, gre le za različna nihanja zračnih molekul, ki jih v zvok pretvori um in še to le, če se zaradi obstoja zraka nihanje njegovih molekul lahko prenaša na uho. Prav tako vonj vrtnice ni nekaj »objektivnega«; gre za zaznavo molekul določenih eteričnih olj, ki jih um pretvori v vtis dišave.

Vtis o trdnih predmetih se od drugih vtisov razlikuje po tem, da se pri njihovi zaznavi pojavi možnost preverjanja, verificiranja vtisa s povratnimi signali, ki jih dajejo fizični čuti, npr. tip. Toda, kot rečeno, tudi oko, nos ali uho, za katere mislimo, da so snovni organi v nekem zunanjem objektivnem svetu, so – podobe, miselne naprave v zavesti! Brez zavesti ne delujejo. Gre torej za to, da neke podobe v zavesti (npr. oko) posredujejo signale drugi podobi v zavesti – možganom, da bi ti ustvarili tretjo podobo v zavesti – sliko predmeta. Vse se dogaja v istem polju, polju zavesti, kjer je prisoten tudi primaren, najpomembnejši vtis – vtis o obstoju opazovalca.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih