wireless_3Operacijski sistem našega bioračunalnika bi bilo treba nadgraditi, da bi znal razlagati še kaj več kot zunanji svet. Ta misel se ponuja kar sama. A kaj, ko se nam zdi, da je njegova sprememba nekaj povsem neobičajnega. Toda to ne drži. Naš intelekt smo razvijali zelo enostransko, kar je človeštvo pripeljalo v nezavidljiv položaj, v katerem se nahaja. Intelekt sam po sebi nima omejitve rasti. Tisti, ki si omejitve postavlja, smo mi sami.

Primerjava človeka z bioračunalnikom je kar posrečena. Oba obdelujeta goro informacij, le da človek te informacije tudi “živi”. Sposobnost računalnika ocenjujemo po tem, kaj vse zna izračunati, prezentirati, razjasniti. Navzlic dejstvu, da človek informacije tudi “živi”, ne zna razložiti, kaj temeljni pojem – življenje – sploh je. To napeljuje k zaključku, da človekovemu bioračunalniku še marsikaj manjka.

Računalnike neprestano izboljšujemo, v dobrih dveh desetletjih je bilo treba zamenjati kar nekaj škatel. Na sposobnosti računalnika odločilno vpliva operacijski sistem; pri enakem hardveru je lahko bistvena razlika. Če bi vaš najnovejši računalnik še vedno uporabljal stari Windows 3.11 operacijski sistem, močnejšega hardvera ne bi mogel niti za silo izkoristiti, kaj šele ponuditi tisto, kar zmore Windows XP, Vista ali linux.

Kakšen operacijski sistem uporablja vaš bioračunalnik? Opazne prenove ni doživel, saj se desetletja se ni nič spremenil. Vešč je vseh razlag, ki pojasnjujejo zunanji svet ali otipljivo materialnost, takoj ko se lotimo nematerialne sfere in pojmov, ki so za nas še kako pomembni, pa je v hudi zadregi. Naš operacijski sitem je naravnan na prioritetno obravnavo materialnosti, na vseh drugih področjih pa je  nezanesljiv ali celo nesposoben. Ne zna odgovoriti na preprosta vprašanja, kdo smo, od kod prihajamo, kakšen je smisel življenja. Ne ve, kaj so in kako delujejo čustva, občutki, misli, ne zna pojasniti življenja in tudi ne, kaj sploh je in kako deluje zavest, tisto bistveno, kar nas postavlja med najrazvitejša bitja. Ta vprašanja se večini ne zdijo zanimiva prav zato, ker nanje ne vemo odgovora, vendar so v resnici še kako pomembna.

Pojavlja se vprašanje, ali lahko zadovoljivo rešuje zahtevne probleme človek, ki o celotni stvarnosti in o sebi pravzaprav ve tako malo.  Če nekdo, ki ne ve, kdo je, rešuje probleme, za katere ne ve, odraz česa pravzaprav so, saj sebe v resnici ne pozna – verjetno problemov ne bo ustrezno rešil. Kako lahko kaj zatrdno ve, ko pa ne ve niti tega, kdo je ta, ki je vedec? Ali poznate zgodbico o orljem mladiču, ki se je izvalil v kurjem gnezdu in vse življenje živel, kot da je kokoš?

Številni pridejo do zaključka, da so “prestari” za kako izpopolnitev svojega bioračunalnika, za svojo intelektualno in duhovno rast. A to je le prepričanje, ki ga negirajo tisti, ki na jesen življenja odločijo za študij. Najhuje je, da tako razmišljajo tudi mladi, ki so pravkar zaključili študij. Ta je ukalupil njihovo razmišljanje in jim odvzel prožnost in svežino. Prožnost misli je ena najpomembnejših stvari v življenju. Obdržite jo lahko tudi v starejših letih.

Običajno menjava operacijskega sistema zahteva močnejši hardver. A pri človeku je skrb odveč. Celo zelo nadpovprečen človek izkorišča le nekaj odstotkov kapacitete svojih možganov. A ne le to. Izkoriščamo pretežno le levo polovico, ki je odgovorna za logično razmišljanje, sekvenčno obdelavo informacij, desna polovica pa bolj ali manj počiva. Torej je narava poskrbela, da s hardverom ob nadgradnji operacijskega sistema ne bo težav. Za izvedbo postopka torej ni objektivne ovire, obstajajo le subjektivne – lenoba in strah pred novim.

Kaj sestavlja postopek prenove operacijskega sistema našega bioračunalnika? Nedvomno zamenjava temeljnih pojmov, ki razlagajo našo stvarnost. Z materijo in osnovnimi gradniki materialnega sveta- atomi – ne moremo razložiti misli, čustev, življenja, zavesti… Treba je torej najti primernejše koncepte, na katere lahko opremo vso našo miselno stavbo. Tako kot pri  menjavi operacijskega sistema v računalniku, gre tudi tu za proces, ki osnovne programe in krmilnike menja z boljšimi, bolj dodelanimi. Orodji, ki jih pri tem uporabljamo, sta dve: dvom in radovednost. Dvom izpostavi tehtanju vsako trditev, ki ne zdrži preizkusa in izloči vse tisto, kar “ne pije vode”. Tako se obsežna miselna stavba (stari “operacijski sistem”) vse bolj krči. Nastalo praznino napolnimo z novimi informacijami tako, da uporabimo drugo orodje – radovednost. V našem okolju je vse polno informacij, tudi takih, ki jih doslej nismo znali  uporabiti in smo jih zavračali kot nezanimive. Prav v nekaterih izmed njih se skrivajo biseri, ki jih potrebujemo v naši novi zakladnici znanja, v novem operacijskem sistemu. Marsikaj, kar smo doslej zavrgli ali omalovaževali, velja pogledati znova, tokrat z drugačnim razumevanjem. Pravih informacij ni mogoče najti v uradnih virih, kajti  ti so trobilo uradne politike ali pa izhajajo iz “preverjene znanosti”. So del vsesplošne materialistične indoktrinacije, katere naloga je obdržati človeka nevednega in s tem vodljivega. Najpomembneje pa je, da vaš bioračunalnik prične prihajati do zaključkov sam in preneha ponavljati tisto, kar mu je bilo vsiljeno. Nič ni smiselno verjeti zgolj zato, ker je takšna tradicija ali ker so vam to povedali starši, mediji ali politiki.

Prenova operacijskega sistema našega bioračunalnika ima prav presenetljive posledice. To se najbolj odrazi v kakovosti življenja. Ko razumete sebe in ozadje težav, s katerimi se soočate, ste sposobni dvigniti se na raven iznad problemov in jih reševati s pristopi, o katerih doslej niste niti razmišljali. Sreča ob tem postane nekaj običajnega, prav tako življenje v harmoniji z naravo in samim seboj. Življenje zares oživi v vas in le z obžalovanjem se še ozrete na nekdanje životarjenje.

Nekoč so bili ljudje trdno prepričani, da je Zemlja ravna plošča. Spoznanje, da je krogla, je omogočilo eksplozijo raziskovanja in nepričakovan napredek, ki do tedaj ni bil možen. S prenovo vašega bioračunalnika, s prehodom od materialističnega svetovnega nazora k celostni obravnavi stvarnosti prihaja sprememba, ki bo imela dramatične posledice na življenje na Zemlji. Materilistični svetovni nazor močno omejuje naš intelektualni domet. Z osvojitvijo celostnega pogleda na svet bo človek svoje spoznavno obzorje drastično razširil in spoznal, da je nepredstavljivo več kot telo – je duhovno bitje, ki ima dostop do doslej neznanih dimenzij in kakovosti življenja. To in edinole to bo rešilo planet uničenja, kajti brez spremembe zavesti so pri reševanju globalnih problemov možni le kozmetični popravki, ki ne zmorejo preusmeriti v prepad drvečega vlaka.

En človek ne more spremeniti sveta, pravijo. A to je zmota. Lahko spremenite edini svet, ki za vas obstaja – vaš svet, vaše dojemanje sveta. To pa storite s prenovo svojega bioračunalnika. Tega ne more storiti nihče namesto vas.

Sami ste odgovorni za kakovost vašega življenja – ta je odvisna od kakovosti vašega bioračunalnika. Nikoli niste prestari, da ga spremenite. Tudi kdor okusi polnost življenja le kratek čas, morda tik pred smrtjo, je upravičen reči: živel sem in ne le životaril!