Na odru zgodovine človeštva se je zvrstilo nič koliko izstopajočih velikih osebnosti, ki so v civilizaciji zapustile močne sledi. Nekateri so bili zgled človekoljubja, denimo Gandi in Martin Luther King, drugi so dali človeštvu dih jemajoče stvaritve, denimo Michelangelo in Leonardo da Vinci. Tretji so predstavili napredne tehnološke rešitve, denimo Nikola Tesla, spet drugi pa so nas z idejami spodbudili k osebni rasti, denimo Kant, Schoppenhauer, Krishnamurti idr. Mednje sodijo tudi preprosti, srčni ljudje, ki so se dvignili nad povprečje in s svojim zgledom modrosti, človekoljubnosti in nesebičnosti pokazali, da življenje na Zemlji ni nujno grozljiva ječa. Takih, duhovno razsvetljenih ljudi, je čedalje več. Takšnim ljudem pravimo tudi Človek (z veliko začetnico), Nietzsche pa je zanje skoval izraz nadčlovek.

marjetka-3V čem se ti veliki ljudje razlikujejo od navadnega človeka? Odgovor je težak in preprost obenem: prvi se zavedajo svojega bistva in svojih moči, drugi pa ne. Prepričan sem, da prav to vedenje daje posebno moč in sposobnosti, ki omogočajo izvrstne rezultate. Razlika je v poznavanju sebe, svojega resničnega bistva, kar poraja doslej nepoznano samozaupanje. Danes vem, da je kakovost življenja neposredno odvisna od kakovosti podobe o sebi. S slabo podobo o sebi se ti zdi, da nisi upravičen do kakovostnejšega življenja. Kakovost podobe o sebi pa je lahko dobra le toliko kot podoba o Bogu, v kakršnega verjameš. Sebe pač ne moreš ceniti bolj kot Boga. Zanimivo, kajne? Prav zato so vodilne elite doslej vložile veliko naporov, da so ljudskim množicam resnično bistvo človeka dobro zastrle in prikrile, Bog, kakršnega slikajo, pa je Bog z napakami, ki ima zahteve in pričakovanja.

Človekov duhovni razvoj poteka spiralno: od ene tematike prehajaš k drugi, da bi se čez čas spet vrnil, jo poglobil in nadgradil z novimi spoznanji. Pri tem nihaš od zunanjih tem k notranjim, duhovnim, in nazaj. Moje raziskovanje se je začelo z zunanjimi temami, nato sem se obrnil k notranjim (narava zavesti), se spet vrnil k zunanjim (zgodovina), da bi se naposled ustavil na področju notranjega, kjer ležijo vsi odgovori. Pri svojem raziskovanju sem prehajal od »otipljivih stvari« k manj otipljivim, loteval sem se raziskave notranjega sveta, da bi se dokopal do spoznanja svojega duhovnega bistva. Ključ do teh spoznanj je razumevanje zavestnih pojavov. Človek je večrazsežnostno bitje. Novih razsežnosti ne moreš odkriti, dokler ne spremeniš zornega kota. Carlos Castaneda bi dejal: »Dokler ne premakneš zbirne točke.«

Prejšnja besedila so ponudila veliko priložnosti za menjavo nekaterih neustreznih miselnih konceptov z bolj verodostojnimi. Preverjali smo trdnost obstoječih nazorov in konceptov in operacijski sistem našega možganskega računalnika tako izboljševali s številnimi novimi »krmilniki« in programi, ki širijo obzorja. Vsa ta spoznanja močno spreminjajo pogled na svet. Zdaj nas čaka najzahtevnejši korak: jedro operacijskega sistema računalnika želimo prenoviti, da bo sposoben razlagati tudi notranji svet ter dojeti novo razsežnost, o kateri vemo malo ali skoraj nič. Človeku je uspelo prehoditi na prvi pogled nepredstavljivo pot od obvladovanja kamnitega orodja do razvozlavanja človeškega genoma, torej tudi ta naloga ni pretežka.

Preden se poglobimo v globine zavesti, morda ni odveč ponoviti nekaj spoznanj, navedenih v prejšnjih besedilih. Ta spoznanja so mi odprla vrata v novo razsežnost – razsežnost zavesti, duhovno dimenzijo. V resnici gre za nov pogled s perspektive, ki ne boleha za omejenostjo, necelovitostjo in pomanjkljivostjo kot pogledi drugih konceptov. V novi razsežnosti se povsem jasno pokažejo številni pomembni pojavi, ki so sicer uganka. Stvarnost odstira z vidika opazovalca. Za dojemanje in doživljanje česar koli je potrebnejši kot morebiten zunanji svet, saj brez njega ne bi imel kdo kaj opažati.

Življenje je proces opazovanja, izkušanja in vživljanja v vloge in dogodke. Za vse to je odgovorna zavest. Verjamem, da podobe v zavesti – čeprav si to večina ljudi domišlja – nimajo nikakršne zveze z nekim zunanjim objektivnim svetom, saj ta ne obstaja; zgradi se – podobno kot svet sanj – iz miselnih podob in oblik. V teh podobah ni nikakršne snovi. Materialnost je le vtis o trdnosti, ki ga potrjujejo čuti, ki so prav tako orodja zavesti. Telo je prepričljiv zavestni program, s katerim opazovalec z umskimi pripomočki – prostorom in časom – skozi odnose dojema medsebojne povezave, vzročnosti in zakonitosti. To gradi znanje, ki ga pripravlja na razvozlavanje najzahtevnejšega vozla: prepoznavanje njegove identitete.

Zavest je ključ in hkrati pripomoček na poti do tega cilja. Z razumevanjem svojega notranjega sveta, s poznavanjem zavestnih pojavov se lahko izogneš stiskam, trpljenju in nasilju ter občutno vplivaš na raven kakovosti svojega življenja. Dojameš globlje vzgibe svojih odzivov in ravnanj ter spoznaš, da niso neizogibne posledice zunanjih vplivov, temveč izbira, ki je plod poznavanja širšega ozadja. Dokler si ujetnik travmatičnega dogodka, izbire ne opaziš, vse kaj drugega pa je, ko se zaveš, da gre le za bežno dogajanje v zavesti in da položaj ni tako resen, kot se zdi. Tisto, kar v življenju povzroča trpljenje, je istenje z omejenimi predstavami o sebi. Istenje z neresnico ne more voditi k sreči, ugodju ali notranjemu miru. V tem besedilu se bomo s temi vprašanji ukvarjali izčrpneje.

 

Zaupanje v zgornje trditve ali vsaj dopuščanje možnosti, da se bodo skozi lastno preverjanje izkazale za resnične, je dobro izhodišče za nadaljevanje poti. Sicer boš sejal seme, ki bo za klitje potrebovalo več časa. A nič zato. Ko boš pripravljen, boš vedel, kam se obrniti. Pomembno je vedeti, da z novimi spoznanji svoje življenje resnično močno oplemenitiš, obenem pa pridobiš znanje za preprostejše doseganje želenih ciljev. Popolnoma razumeti »Stvarnika« pomeni delovati kot Stvarnik ter uporabljati intelektualne in druge vire ter darove, ki se jih zdaj niti ne zavedaš. Z zavedanjem svojih darov se odpira možnost, da svoje možgane izkoristiš v celoti.

Ra inteligenca, duhovna bitja, ki nam pomagajo, pravijo, da se zavest razvija po stopnjah. Lestvica »gostote zavesti« ima sedem stopenj. Mineralni svet odlikuje raven ena, rastline imajo za stopnjo popolnejšo – dve, ljudje pa smo zdaj na tretji stopnji. V kozmični dobi vodnarja, v katero smo zakoračili, naj bi, kot pravijo nekateri, imeli možnost dviga na četrto raven. Seveda le, če bomo opravili lekcijo na Zemlji, ki je naša velika šola. Ra inteligenca se menda nahaja na šesti ravni. Na tretji ravni se pojavi hrepenenje po spoznanju neskončnosti ali lastnega bistva; bitja se začnejo zavedati inteligentne energije v sebi.

Še beseda o uporabljenih izrazih. Tisto, kar resnično smo, bomo tu najpogosteje imenovali Bit (v angleškem jeziku »Self«). Nekateri uporabljajo tudi izraz Jaz (z veliko začetnico), a tega marsikdo zamenjuje z nižjim jazom (jaz), egom ali sebstvom (ki ima podoben prizvok). Izraz Bit ali življenjska bit je analogen izrazu božanska iskra in pomeni bistvo življenja ali bivanja in s tem tudi zavedanja.

 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih