Koraki do spoznanja

Ob urejanju besedila za šesto poglavje knjige Človek je več, ki obravnava zgodbe s sumerskih glinenih ploščic, se mi je nenadoma posvetilo, kam meri svetopisemska izjava, da je bilo Adamu in Evi prepovedano jesti z drevesa spoznanja. Šlo je za to, da jima je bilo preprečeno doseči spoznanje svojega večnega, božanskega bistva, torej priti do samospoznanja! Z zgodbo o kači in napornem zemeljskem življenju jima je bila pozornost preusmerjena na zunanji svet, kjer lastne identitete seveda ni mogoče najti. S tem ko jima je bilo omogočeno potomstvo po naravni poti (reprodukcija), sta pridobila nesmrtnost (skozi potomce), njuna resnična narava pa jima je ostala še nadalje prikrita. Zdi se, kot bi jima snovalci Svetega pisma želeli dostop do samospoznanja otežiti, saj so trganje z drevesa spoznanja prikazali kot greh. Ali jima je prepovedano dejanje poleg izgona iz raja prineslo še kako pomembno spoznanje? Sveto pismo omenja sram (spoznanje, da sta gola), kar pomeni zavedanje lastne spolnosti, a o samospoznanju in božanski naravi ni besed. Do samospoznanja se mora človek dokopati sam, Sveto pismo preprostemu človeku pri tem ne daje prave opore.

Gledano širše, z vidika evolucije, pa je usmerjanje pozornosti k zunanjemu Bogu ustrezno dejanje, saj je pot do spoznanj o lastni notranjosti tlakovana z zidaki zunanjih izkustev. Faza oboževanja zunanjega Boga je močna opora za naslednjo fazo – obračanje navznoter in prepoznavo lastne božanskosti.

Metod za spoznavanje lastne božanske narave in doseganje samouresničitve je veliko. Budizem jih ponuja celo paleto, vse so bolj ali manj filozofsko obarvane in povezane z jasno opredeljenimi smernicami, ob vzdrževanju stroge discipline. Naj ne bo nesporazuma: poti do končnega cilja ni mogoče – vsaj ne običajnemu smrtniku – prehoditi v enem samem življenju. Ta proces teče skozi več zaporednih utelešenj, v katerih je treba odstraniti vso »karmo«, dušno krivdo. Čiščenje »zrcala«, v katerem se naposled ugledaš, je vse prej kot preprost in kratek postopek.

Omenjena duhovna mojstra sta proces samouresničitve – če poenostavim – opisala nekako takole:

  • Najpomembnejše je spoznanje, da so vsa istenja iskanje v napačni smeri. Opuščanje istenj je dolg proces. Postopoma spoznavaš, da gre za lažne vloge, ustvarjene z razmišljanjem. Vsa istenja morajo pasti. Nisi oseba – skupek nalepk, spominov, znanja, navad in drugih podatkov. Opustitev istenja z njo je velik dosežek. Tudi najintimnejša stvar, ki jo imaš – tvoje telo –, ni tvoje bistvo. Prav tako nisi um ali njegova miselna vsebina. Ravno tako ne duša, ki je ideja v umu, niti energija, ki je merilo učinkov.

    Ob odstranitvi vsega zgornjega ostane zgolj občutek golega bivanja (eksistence), občutek prisotnosti, občutek, da obstajaš, bivaš, se zavedaš. Spoznaš, da si zavest sama, ki se zaveda svojega obstoja. Nič drugega ne moreš biti! Z razumevanjem mističnega izreka »jaz sem, ki sem« se pojavi tudi spoznanje lastne neomejenosti.
  • Zavedanje jaz sem prinaša s seboj razumevanje, da v resničnosti nekaj takšnega kot osebnost (jaz) ne obstaja. Občutka jaz sem ne ustvarjaš sam. Ta občutek obstoja, ki se spontano pojavi na ozadju praznine, naslediš ali prejmeš iz vira, ki je neopredmeteno, čisto zavedanje.

    Spoznanje jaz sem je velik, a ne tudi končni dosežek. To je zavedanje, da med tvorcem in opazovalcem ni razlike, da si ustvarjalec zavestnega filma, ki ga imenuješ »resničnost«, sam. Mnogi se tu preprosto ustavijo v uživanju brezosebne pojavnosti. To je faza spoznanja Boga in zavedanja – »jaz sem Bog«. Na tej ravni prepoznaš svojo neločljivo povezanost z vsem, kar je. Ni entitete, ki bi bila ločena od tebe, tudi Bog ne. Torej si Bog! Vse se dogaja v tebi kot veličastna predstava, sestavljena iz utvar.
  • Z močnim izkustvom in pogostim vztrajanjem v zavesti jaz sem se dovolj vztrajni prebijejo do poslednjega spoznanja: da je vsa pojavnost, celo obstoj Boga, privid in izraz dvojnosti. Poslednje spoznanje je, da le premik v čisto zavedanje, čisti absolut, odpravi zadnje istenje s temeljnim občutkom jaz sem. Zavedanje se brez dvoma nadaljuje in z njim vse dejavnosti življenja, a tvoja Bit se vrne v svoj dom, v čisto zavedanje, iz katerega je izšla zavest.

    Ta zadnji korak, ki ga v vsem človeštvu opravi le peščica izbrancev, je najtežji. Po popolnem očiščenju zavesti, odstranitvi karmičnih bremen, želja in strahov iskalec ostane gol v vsesplošni zavesti. Odložiti je treba še občutek svoje Biti, odpraviti ločenost od absoluta, kar ni preprosto. Le kdo si želi popolnoma izginiti? Hočemo obstajati, ljubimo svoj obstoj. Redki so, ki to zmorejo. Želja jaza – želim biti, obstajati, živeti – je vsekakor zelo močna.

Končni cilj me za zdaj ne privlači, temveč doseganje ravni, ko dosežeš modrost, se zliješ s stvarstvom in se zaveš svojih neznanih moči. Takrat se razbremeniš strahov, pridobiš notranji mir in globoko notranje zadovoljstvo ob ljubečem odnosu do vsega stvarstva.

Pot, ki sem jo ubral sam, je sprva potekala predvsem skozi prostranstva razuma, ob spoznavanju zavesti in postopkov, ki omogočajo čiščenje uma vseh vsebin. Toda spoznal sem, da zgolj z intelektom cilja ne bom dosegel. Ljubezen je najverjetneje nujen pogoj za dokončanje poti. Torej moram stopiti tudi na pot predaje. Verni imajo tu določeno prednost. Razumsko usmerjen iskalec se mora zavedati, da je pri iskanju Enosti ali Boga v sebi treba bivati v srcu, v izvoru ljubezni.

 

Komentarji   

+1 #1 JureF 10:19 25-03-2013
Tudi sam sem si, tako kot številni, dolgo časa razbijal glavo z razliko med pojmoma "awareness" in "consciousness" iz I Am That. Ko sem prebral še druge knjige o pogovorih z Nisargadatto, sem ugotovil, da gre samo za neroden prevod v angleščino, ki ustvari zmedo, kjer ni potrebe. Kdor se muči s tem, mu priporočam Beyond Freedom.

Odličen članek, najboljši na temo učenja Nisargadatte, kar sem jih našel v slovenščini.
Citat

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih