Iskanje lastne identitete

Predstavljaj si, da si oko. Oko, ki vidi čudoviti svet stvarstva. Oko lahko vidi sebe le v zrcalu. A kadar je zrcalo umazano, se ne more videti razločno. Čiščenje zrcala je nujno, da bi videlo svojo resnično podobo. Tisto, kar zastira njegovo čisto in gladko površino, so prividi. Tudi sebe ne moreš jasno uzreti, dokler ne očistiš vseh utvar. Utvare so predstave, da si telo, um, energija, duša. Utvare so koncepti in prepričanja, ki nam jih posredujejo religije, znanost itd. Utvara je tudi predstava, da obstaja od tebe ločen Bog, stvarnik vsega.

Opuščanje istenj pomeni čiščenje utvar. Tako se postopno dokoplješ do temeljne misli, zavesti jaz sem. Umiri svoje telo in um, v mislih izreci jaz sem ter prisluškuj odzivom v svoji zavesti. Izjava v tebi sproži občutek spokojnega bivanja, občutek miru in blaženosti. Maharshi in Nisargadatta pravita, da je za dokončno spoznanje lastnega bistva svoj občutek jaz sem treba opazovati tako, kot bi ga gledal »od zunaj«. Takrat postaneš zavest, ki opazuje zavest. S tem se prebiješ prav do jedra tistega, iz česar vse izhaja. To je pravzaprav edina prava meditacija.

Ko nas Nisargadatta vodi po poteh samospoznanja, uporabi zanimivo metodo: priporoča, da se zliješ z občutkom jaz sem (občutek prisotnosti, bivanja). Temu je treba posvetiti vse svoje napore. Za tem občutkom se skriva ista univerzalna zavest, ki je prisotna v človeku, kravi, psu ali mravlji. Nato se usmeriš še globlje, k naslednjemu spoznanju, da zavedanje obstaja še pred pojavom zavesti jaz sem. V resnici tvoje najgloblje bistvo ni zavest jaz sem, ampak je onkraj tega; tvoje resnično bistvo je čisto zavedanje samo, ki to zavest oživlja.

Druga možna pot je s preseganjem dvojnosti. Vsa stanja v zavestnem svetu namreč označuje dvojnost. K »zavedati se« obstaja par »ne zavedati se«. Poleg ideje jaz sem obstaja tudi ideja jaz nisem. V naslednjem koraku samospoznavanja je zato treba Bit soočiti z njenim nasprotjem – Nebitjo. Nisargadatta to stori z naslednjo trditvijo: pravi namreč, da je tudi trditev jaz sem napačna. Tisto, kar sem resnično, je onkraj bivanja, onstran zavesti, onstran občutka prisotnosti v sedanjosti; sem jaz sem in jaz nisem hkrati. Sem čisto zavedanje, iz katerega se zavest napaja.

Z drugimi besedami: ob spoznanju »jaz sem«, se ob zavedanju dvojne narave stvarnosti soočiš tudi z nasprotjem – »jaz nisem«. Resnično ni ne prvo, ne drugo zavedanje, temveč tisto, kar zavedanje oživlja: absolut. Resnica je, da ne obstaja nič drugega. Vse drugo ni resnično in je kot sanje: kratkotrajnega, prehodnega značaja. To človeku zapre sapo.

Zavedanja Nisargadatta ne imenuje Bog, ampak preprosto absolut ali končna resničnost, onkraj časa, ki je kdaj bil ali bo.

Ko je opisoval pot do svoje razsvetlitve, je Nisargadatta dejal, da je o tem nenehno razmišljal in razglabljal. Z iskanjem svoje identitete je bil prav obseden. Na ravni trajne meditacije običajno igračkanje z besedami nima nikakršnega pomena. Vprašanje, kaj si, postane vprašanje življenja in smrti. Treba se je dvigniti nad um in stopiti v stanje zavesti, ki lahko opazuje tvojo trenutno zavest. Utvare naposled izpolnijo svojo vlogo – pripeljale so te tako daleč, da si sposoben narediti poslednji korak, in s tem ugasnejo. Takrat lahko jasno uzreš samega sebe.

Posebno zanimivo v zvezi z zgornjim spoznanjem je vprašanje o začetku zavedanja: Kdaj se je zavest jaz sem prvič pojavila? Nisargadatta pravi, da je to vprašanje pomembno razjasniti, saj vodi k spoznanju, da nisi zavest. Kdaj si se prvič zavedel, da obstajaš, bivaš?

Njegov odgovor: »Tega se ne morem spomniti. V spominu ni podatka!« Zelo skrivnostno. V veliki uganki se s tem pojavi novo spoznanje: zavest jaz sem se skozi prebujanje iz sanj, novo rojstvo, periodično pojavlja in s spancem, smrtjo izginja; ima torej svoje začetke in konce. Toda resnični jaz ne more biti nekaj ponavljajočega se, biti mora onkraj zavesti jaz sem, kajti jaz sem vedec tega, da obstajam, »sem«. Svoje identitete ni mogoče neprestano prekinjati z nastajanjem in izginjanjem. Ne morem torej biti zavest jaz sem, temveč tisti, ki je njen nosilec. Zavedanje, ki obudi zavest.

Na vprašanje, kako naj se človek osvobodi jaza, kako naj človek spozna sebe, je Nisargadatta odgovoril: »Če se želite osvoboditi občutka jaz, se morate z njim ukvarjati. Opazujte ga v delovanju in v miru, kako se pojavlja in izgine, kaj želi in kako to dobi, vse dokler ne vidite jasno in dokler ne dosežete popolnega razumevanja. Lahko vam povem le iz lastnega izkustva. Ko sem srečal svojega guruja, mi je dejal: 'Nisi tisto, kar misliš o sebi, da si. Poišči tisto, kar si. Opazuj občutek jaz sem in odkril boš svoj resnični, pravi jaz.' Poslušal sem nasvet, ker sem mu verjel. Trdo sem delal na tem. Ves svoj prosti čas sem se v tišini ukvarjal s poglabljanjem vase. Potreboval sem le tri leta, da sem spoznal svojo resnično naravo.«

Komentarji   

+1 #1 JureF 10:19 25-03-2013
Tudi sam sem si, tako kot številni, dolgo časa razbijal glavo z razliko med pojmoma "awareness" in "consciousness" iz I Am That. Ko sem prebral še druge knjige o pogovorih z Nisargadatto, sem ugotovil, da gre samo za neroden prevod v angleščino, ki ustvari zmedo, kjer ni potrebe. Kdor se muči s tem, mu priporočam Beyond Freedom.

Odličen članek, najboljši na temo učenja Nisargadatte, kar sem jih našel v slovenščini.
Citat

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih