Preden sem se poglobil v študij zavesti, sem poskušal v bogati filozofski tradiciji zahodnega sveta odkriti razlage, ki gredo dlje od materialistične znanosti in celotno področje spoznavnega pojasnjujejo celovito. Ugotovil sem, da je tudi v zahodni filozofski misli najti dobre miselne koncepte, ki skupaj z modrostmi vzhodnih ljudstev dajejo dovolj trdno oporo novemu pogledu na stvarnost. Kasneje sem naletel tudi na nekaj sodobnih avtorjev, ki so zanimivo tematiko osvetlili z novo lučjo.

Zavest je nekaj zelo težko merljivega. Z determinističnimi metodami obdelati in meriti zamisli, misli in občutke ni aristoteles_louvrepreprosto, zato se znanost ukvarja le z elektrokemičnimi pojavi v možganih, to pa so le skopi odrazi zavestnih pojavov na snovni ravni. Resnici na ljubo se znanost na skrivaj zelo resno ukvarja z raziskavami zavesti – ena znanih ustanov na tem področju je na primer Monroe Institute v ZDA –, vendar rezultati teh raziskav ne pridejo v javnost. Tehnologija za nadzor uma se uporablja za neslutene manipulacije s človekom. S stališča možne zlorabe tega znanja v teroristične namene se zdi tajnost na mestu. Vendar to ne izključuje drugih zlorab.

Najbolje je javnost držati proč od področij in vprašanj, kjer se skrivajo najpomembnejši odgovori o skrivnostih bivanja. V veljavi ostajajo okostenele znanstvene paradigme in teorije, ki jih je že davno povozil čas. Le maloštevilni znanstveniki in raziskovalci so si drznili podvomiti o njih ter predstaviti svež pogled na zavest in stvarnost.

Pri raziskovanju zavesti sem se veliko naučil od dveh raziskovalcev tega področja: že omenjenega Petra Russlla in Ervina Laszla. Laszlo je madžarski filozof in humanist, ustanovitelj Budimpeštanskega kluba, katerega poslanstvo je usmeriti pozornost na razvoj človeških vrednot in zavesti kot ključnega dejavnika pri ustavitvi drvenja v razkroj, polarizacijo in katastrofo. O zavesti Laszlo pravi: »Menim, da je zelo očitno, da zavest ni samo nekakšen spremni pojav možganskih dejavnosti; je nekaj, kar prežema vse vesolje. Zavest ni preprost proizvod nekega dovolj zapletenega živčnega sistema. Prisotna je v celotnem telesu in v vsem stvarstvu.«

Po njem je edina smiselna razlaga zavesti v tem, da se sposobnosti za doživljanje notranjih izkustev ne pojavijo kar nenadoma – kot po nekakšni čarovniji – v trenutku, ko je dosežena neka določena razvojna raven, temveč je zmožnost notranjega izkustva vseskozi tu.

Peter Russell pa je v svojem delu Zavest je vse zapisal: »Kadar koli želimo opredeliti kak vidik fizičnega sveta, ostanemo praznih rok. Vsaka razlaga se izkaže za zmotno in pojem materialnosti izpuhti pred našimi očmi. Začel sem se spraševati, ali sploh obstaja fizični vidik. Morda obstaja en sam vidik celotne stvarnosti: mentalni vidik.«

Teorijo o tem, da zavest izhaja iz mrtve snovi, je postavil na glavo. Snov ne obstaja – razen te, ki se pojavi v zavesti. Kar koli že je trdna snov, v njej zagotovo ni ničesar trdnega. Nobenega snovnega sveta nikoli ni bilo in ga nikoli ne bo. Vse so le pojavi in oblike v zavesti. Kako bi lahko bila podoba v zavesti zgrajena iz trdne snovi? Zaznana podoba je iz »take snovi«, kot so sanje, misli, občutki, za vse to pa ne moremo trditi, da je iz fizičnih atomov ali molekul. Kaj je torej bistvo te nesnovne podlage (osnove), iz katere se porajajo (oblikujejo) vsa naša izkustva?

V sanskrtu beseda čitta pomeni miselno (duhovno) substanco, podstat. V angleškem jeziku v tej zvezi pogosto srečamo izraz mindstuff. To je tisto, kar privzame miselno obliko slik, zvokov, vtisov, misli in občutkov. Vsi ti fenomeni zavesti pa so veliko bolj snovani (sanjani – slovenščina tu z istim korenom obeh besed ponuja enkraten vpogled) kot snovni.

Polje zavesti ima sposobnost zavedanja vsakršnega možnega izkustva – vse, kar kdor koli sploh lahko izkusi v življenju, tudi zunaj fizičnega telesa; vsaka izkušnja vseh bitij na tem planetu ali katerega koli čutečega bitja kjer koli v vesolju. V tem pogledu ima zavest neskončen potencial. Z besedami jogija Maharišija Maheša: »Zavest je polje vseh možnosti.«

Nadalje me je zanimalo, kako zavest zavzame in oblikuje vse mogoče pojave, ki jih izkušam, vključno s snovnostjo. Russell pravi, da na to vprašanje najlaže odgovorimo prek neposrednega zavedanja; s preusmeritvijo svetlobe zavesti na zavest samo in z opazovanjem značilnosti zavesti iz prve roke. Gre za zavestno opazovanje zavesti. To pot so izbrali številni veliki mistiki, jogiji, vidci, svetniki in modreci najrazličnejših kulturnih okolij skozi vso zgodovino človeštva. Kljub časovnim in kulturnim razlikam so prišli do presenetljivo podobnih spoznanj. Žal ta spoznanja nimajo kaj dosti vrednosti za trenutno prevladujočo miselnost zahodnega sveta. V večini primerov so tako v nasprotju z obstoječim svetovnim nazorom znanosti, da jih ta vzvišeno zavrača – in s tem tudi vrednost teh spoznanj za duhovnost na splošno.

Duhovni učitelj Muktananda pravi: »Si ves svet. Si v vsem in vse je v tebi. Sonce, luna in zvezde krožijo znotraj tebe.« Večina ljudi je ob tem začudena, če že ne zmedena. Izjava povsem nasprotuje današnjemu svetovnemu nazoru. Muktananda trdi nekaj povsem nasprotnega. Lahko bi pomislili, da je morda prismuknjen zaradi preveč meditiranja. Gledano s stališča globokega notranjega poznavanja fenomenov zavesti in s tem celotnega sveta pa postane navedena izjava veliko bolj smiselna. Vsako izkustvo, vse, kar je mogoče spoznati, je vtis, miselna podoba, ki se porodi v zavesti, torej v nas.

Prepričani smo, da je svet tak, kot nam ga kaže in razlaga znanost s svojimi teorijami in modeli. A ti – ko se poglobimo v podrobnosti – odpovedo drug za drugim. Kar se nam kaže kot zunanji predmeti, so le miselne oblike, podobe, simboli zanje. Temeljne veličine in lastnosti fizičnega sveta – prostor, čas, materija in energija – niso nič drugega kot temeljne veličine in lastnosti oblik, ki vznikajo v naši zavesti.

 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih