Pojem zavestne energije se kot rdeča nit vleče skozi besedila tega podlistka. Vse, kar obstaja, vključno s čvrsto materijo, je zgrajeno iz vrtincev zavestne energije. Kaj drugega kot zavestna energija pravzaprav sploh ne obstaja. Razumevanje zavesti in z njo povezanih procesov je pogoj za preseganje sedanjih ozkih materialističnih okvirov in razumevanje vseh bistvenih pojavov v življenju. V to tematiko se velja nekoliko bolj poglobiti.

S človekom, ki razširi obzorje preko materialnega plotu, ni mogoče manipulirati, z nevednim pa zlahka. Zato nobena oblast tovrstnemu izobraževanju ni naklonjena.

lu-v-glaviZavest kot osredotočeno zavedanje je proces, ki vključuje zaznavanje, prepoznavanje, občutenje, in čustvovanje, porajanje idej, identificiranje z njimi in pomnjenje. S sedanjimi znanstvenimi metodami obravnavati in meriti misli, čustva in občutke ni preprosto, zato se znanost ukvarja le z elektrokemičnimi pojavi v možganih, ki so le skopi odrazi zavestnih pojavov na snovni ravni. Prvo, kar ugotovimo je, da preprosto nimamo besed, s katerimi bi natančneje opisali te pojave. Zavesti razumsko ni mogoče razložiti, lahko jo le živimo. Pri raziskovanju zavesti sem se veliko naučil od dveh raziskovalcev tega področja: Petra Russlla in Ervina Laszla. Laszlo je madžarski filozof in humanist, ki si prizadeva za razvoj človeških vrednot in krepitev zavedanja. Laszlo pravi: »Menim, da je zelo očitno, da zavest ni samo nekakšen spremni pojav možganskih dejavnosti; je nekaj, kar prežema vse vesolje. Zavest ni preprost proizvod nekega dovolj zapletenega živčnega sistema. Prisotna je v celotnem telesu in v vsem stvarstvu.«

Peter Russell je v svojem delu Zavest je vse zapisal ugotovitve, podobne našemu dosedanjemu razmišljanju: »Kadar koli želimo opredeliti kak vidik fizičnega sveta, ostanemo praznih rok. Vsaka razlaga se izkaže za zmotno in pojem materialnosti izpuhti pred našimi očmi. Začel sem se spraševati, ali sploh obstaja fizični vidik. Morda obstaja en sam vidik celotne stvarnosti: mentalni vidik.«
Teorijo o tem, da zavest izhaja iz mrtve snovi, je postavil na glavo. »Snov ne obstaja – razen te, ki se pojavi v zavesti. Kar koli že je trdna snov, v njej zagotovo ni ničesar trdnega. Nobenega snovnega sveta nikoli ni bilo in ga nikoli ne bo. Vse so le pojavi in oblike v zavesti. Kako bi lahko bila podoba v zavesti zgrajena iz trdne snovi? Zaznana podoba je iz »take snovi«, kot so sanje, misli, občutki, za vse to pa ne moremo trditi, da je iz fizičnih atomov ali molekul.Kaj je torej bistvo te nesnovne podlage (osnove), iz katere se porajajo (oblikujejo) vsa naša izkustva?

V sanskrtu beseda čitta pomeni miselno (duhovno) substanco, podstat. V angleškem jeziku v tej zvezi pogosto srečamo izraz mindstuff. To je tisto, kar privzame miselno obliko slik, zvokov, vtisov, misli in občutkov. Vsi ti fenomeni zavesti pa so veliko bolj snovani (sanjani – slovenščina tu z istim korenom obeh besed ponuja enkraten vpogled) kot snovni.

Polje zavestne energije ima sposobnost zavedanja in skladiščenja informacij; v njem je zabeležena vsaka izkušnja in vsak dogodek, ki ga je doživelo katerokoli čuteče bitje v vesolju. V tem pogledu ima neskončen potencial. Z besedami jogija Maharišija Maheša: »Zavest (polje zavesti) je polje vseh možnosti.«
Duhovni učitelj Muktananda pa pravi, da je vsako izkustvo, vse, kar je mogoče spoznati, je vtis, miselna podoba, ki se porodi v polju zavesti zavestnega bitja, torej v nas.

Kar se nam kaže kot zunanji predmeti, so le miselne oblike, podobe, simboli zanje. Temeljne veličine in lastnosti fizičnega sveta – prostor, čas, materija in energija – niso nič drugega kot temeljne veličine in lastnosti oblik, ki vznikajo v naši zavesti.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih