Budno in sanjsko doživljanje

Iz primerjave različnih načinov doživljanja sveta lahko izluščimo spoznanje, da fizični čuti za »videnje« niso neizogibno potrebni. Rezultati so praktično enaki vendar se njihova ozadja bistveno razlikujejo.

Prvi način zavestnega delovanja je običajno, zavestno doživljanje v budnem stanju. Ker ga podpirajo vsa čutila s svojimi vtisi, smo prepričani, da gre za »objektivno« zaznavanje. Kako poteka proces opažanja? Menimo, da svetloba, ki prihaja od sonca ali od umetnih virov, osvetljuje zunanje predmete in se odbija v naše oko. Svetlobne dražljaje naš senzor – oči, posredujejo kot električne impulze v možgane, ti pa jih pretvorijo v »resnične« slike, ki naj bi bile odraz zunanjega sveta. V dogajanjih smo udeleženi s svojim telesom, ki se ga v celoti zavedamo.

Posebno zanimiv način zavestnega delovanja je ogled filmske predstave. Ko v kinu gledamo film, svetloba iz kinoprojektorja pada na filmsko platno in riše žive podobe, pa vendarle vemo, da gre za prevaro; v gibanju na platnu ni resničnega življenja. Pri gledanju 3D-filma so prostorske slike še bolj prepričljive in jih je zelo težko ločiti od resnične stvarnosti. Slika v možganih je tako popolna, da se sprva odzovemo zmedeno, kot bi na primer vlak resnično zapeljal s platna proti nam. Svojega telesa se tudi tu popolnoma zavedamo, kot tudi dejstva, da ne gre za resnično dogajanje. Z dodatnimi triki, ki zaposlijo tudi ostale čute, je mogoče možgane še v večji meri prevarati.

Tretji način zavestnega delovanja pa so sanje. V tem primeru slik ne riše svetloba temveč se pojavijo iz spomina. Slike v možganih, ki jih vidimo v sanjah, so tako podobne tistim v budnem stanju, da ne podvomimo o resničnosti dogajanja. Šele ko se zbudimo, se zavemo, da so bile sanje. Sanjsko dogajanje je nekoliko neprepričljivo zaradi manjkajočega pristnega občutenja telesa.

Iz povedanega lahko izluščimo pomembno spoznanje. V vseh treh primerih gre za pojavljanje slik v možganih, za slikanje podob na platnu zavesti, a iz zgodbe s sanjami sledi očiten zaključek, da oči za ustvarjanje slik v možganih niso potrebne, prav tako ne svetloba za osvetlitev. Slika na platnu zavesti se lahko zgradi tudi iz spomina, torej popolnoma brez zunanjih dražljajev. Možnosti, da je vse, kar doživljamo, le dogajanje na platnu zavesti, slikanje prividov, ne moremo izključiti.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih