Temelji današnje fizike slonijo na zakonih, ki jih v 17. stoletju predstavil Isaac Newton. Da veljajo le pri nizkih relativnih hitrostih je pokazal že Einstein, a to ni njihova edina hiba. Newtonovi zakoni skrivajo še eno »nerodnost«. Poglejmo si enega najpomembnejših, Zakon o ohranitvi energije. Nassim Haramein razkriva, da se problem skriva v »drobnem tisku« oziroma v spremnem besedilu: zakon namreč velja zgolj za izolirane sisteme. V njem je, nekoliko poenostavljeno, zapisano: »Če sistem ni na noben način v interakciji z okoljem…« in še »… Zakon o ohranitvi energije je natančen v primeru izoliranih sistemov.«

Prezrte omejitve v zakonih Isaaca Newtona

Zakoni veljajo za »izolirane sisteme«. Toda kaj takšnega v naravi sploh ne obstaja. Vse je povezano med seboj preko prostora (vakuuma), ki - kot smo že ugotavljali - še zdaleč ni pasiven, temveč prevoden medij, solar sistem-12smskozi katerega se pretaka ogromno energije. To pa pomeni, da vse naše utemeljitve slonijo na trhlih temeljih! Prezremo vplive okolja ter medsebojne vplive, povezanost in usklajenost! Kot vemo, se že majhna napaka v izhodiščih manifestira v velikih napakah pri izpeljanih ugotovitvah! Znanost posamezne fenomene obravnava ločeno in razdrobljeno, zanemarjajoč kopico dejavnikov, ki se zdijo obrobni in nepomembni. Nič ni sicer narobe iz praktičnih razlogov pristati na določene zanemaritve, ki v vsakdanjem življenju ne povzročajo težav. Žal pa si je visoka znanost s površno obravnavo zaprla pot do pravega napredka.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih