Stvarnost ni takšna, kot se zdi

Čas je, da popravimo nekatere temeljne fizikalne predstave. Da je magnetna energija permanentnih magnetov nakopičena v njih samih moramo korigirati. Magnet je le »zgoščevalec« etrske energije, ki jo srka iz okolja. V magnetu so vse molekule poravnane v smeri sever-jug magnetne polarizacije, to pa ustvarja usmerjen tok torzijskih valov in magnetno polje. Češki raziskovalec Pavilta je uspel podobne magnetne učinke doseči v nemagnetnih materialih. Podobno velja tudi za radioaktivnost, radioaktivna snov le srka radioaktivne žarke iz okolja.

Tudi Splošna teorija relativnosti gradi na zmotnih predstavah. Dr. Vladimir Ginzburg, ki je zagotovil teoretično ozadje Kozirevih poskusov, je zanikal veljavno trditev, da masa telesa, ki se približuje svetlobni hitrosti, narašča proti neskončnosti. Pojasnil je, da telo z večanjem hitrosti vse večji del energije vrača v eter, pri tem pa izgublja maso in električni naboj, dokler se materija pri svetlobni hitrosti ne pretvori v čisto polje, ki predstavlja višjo gostoto eterične energije. Tudi hitrost svetlobe ni limitirana in konstantna, temveč je odvisna od gostote etrske ravni.

Predstava o statičnosti materije in stvarnosti prav tako ne odraža resnice. Ker se vesolje nenehno razteza in krči, rotira in vrtinči, ni stabilnih struktur. Opažene strukture niso statične, temveč pulzirajo – več milijonkrat v sekundi razpadejo in se ponovno zgradijo. O »centralnem oscilatorju«, ki diktira ritem utripanja, bomo govorili kasneje. Atomi in subatomski delci ter vse, kar je zgrajeno iz njih, nenehno nastaja in izginja, mi pa smo v nenehnem stiku z njimi. Da so predmeti - vsaj v krajšem času gledanja - nespremenljivi, statični, je le videz. V resnici se iz trenutka v trenutek razgrajujejo in ponovno zgradijo, ob tem pa vključujejo vse informacije, ki se stekajo v eter. Ta nenehno prejema informacije od nas vseh; skozenj nenehno informiramo vesolje o našem odnosu z naše točke opazovanja. Sprejete informacije vrača vsem, zato je resničnost »konsenzualna«; vsem predstavi iste okoliščine, ki so posledica celotnega dogajanja. Če bi temu ne bilo tako in bi bil potek posameznih dogodkov zvezen, neprekinjen, ti ne bi odražali medsebojne povezanosti in prepletenosti. To pa pomeni, da vsaka naša misel vpliva na celotno vesolje; vsak od nas je odgovoren za prihodnost vseh. Vznemirljivo spoznanje, ali ne?

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih