Naj bo Harameinova trditev, da je atom črna luknja - natančneje »črno-bela-celota« - posrečena ali ne, v sebi skriva pomembno misel, ki nedvomno drži: zaradi fraktalne strukture vesolja imajo snovni pojavi, ne glede na to, na katerem delu skale jih opazujemo, enako zgradbo: so kroglaste strukture, ki jih označuje živahno energijsko dogajanje. Krogla je osnovni gradnik stvarnosti. Tu bomo zgradbo snovi osvetlili z razlagami raziskovalcev Roda Johnsona, Nikolaja Kozireva, Vladimirja Ginsburga, Buckminstra Fullerja in drugih, ki so Harameinov matematični koncept obdelali fizikalno. Med obema konceptoma je veliko podobnosti.

struktura-lNavedeni znanstveniki pravijo, da nam koncept črne luknje in teorija Velikega poka nista več potrebna. Enakega mnenja so tudi o Bohrovem modelu atoma, v šolskih učbenikih še vedno veljavnem konceptu; zanje je le hipoteza. Razmišljanje o atomih kot o posamičnih masnih enotah namreč nima realne podlage. Fiziki že dalj časa vedo, da elektroni niso točke, temveč oblački kapljičaste oblike, in da ne krožijo po orbitah temveč tvorijo stoječe valove. V novem kvantnem modelu ni delcev, so le oblački in vrtinci eterične energije, ki se zlivajo proti jedru, v skladu z zakonitostmi, ki jih določa geometrija.

Na geometrijo velja pogledati z novega zornega kota. Geometrija je zamrznjen zvok, »kristalizirana glasba« ponazorjena v tridimenzionalnem prostoru. Zamrznitev kozmičnega zvoka ustvari Platonska telesa, utelešenje posebne, »svete« geometrije, ki odraža vrhunsko simetrijo in optimalno razmerje - zlati rez. Uradna znanost v snovi ne omenja prepletanja Platonskih teles, ki gnezdijo drug v drugem; prav to pa je ključ do globljega razumevanja snovnih struktur.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih