Iz fraktalne narave vesolja sledi logična ugotovitev, da so, podobno kot atom, tudi vse galaksije, kvazarji, sonca, planeti – kroglasti vrtinci eterične energije - ali kakor jih imenuje Haramein - črne luknje - na ogromnem razponu pojavnosti ali skalabilnosti. Dinamika vrtincev je v osnovi enaka, ne glede na katerem odseku skaliranja jo opazujemo – v oblaku elektronov ali na ravni galaksije.

Ob osupljivih fotografijah vesolja, posnete s satelita Hubble, v zadnjem času tudi znanost sramežljivo priznava, da utegne v središčih galaksij obstajati črna luknja kor orjaški motor teh gigantskih kozmičnih struktur. Tudi o obstoju življenja drugod po vesolju je vse več slišati.

votla-zemlja-polV nasprotju s sedanjim stališčem znanosti Haramein trdi, da so vsa izvorno plinasta kozmična telesa znotraj votla, tudi Zemlja in Sonce. Močna centrifugalna sila oblake plinov tišči k obodu krogle, kjer se tudi najhitreje ohlajajo, v središču takšnega telesa pa se nahaja »motor« - kroglasti vrtinec oziroma črna luknja. Ta singularnost je, kot smo omenili, izvir energije, ki se kaže kot gravitacija in EM sile ter vsi drugi pojavi.

Teorija o votli Zemlji

Trditev, da je Zemlja votla, je deležna posmeha in omalovaževanja. A da je ravna plošča, je človeštvo verjelo prav do leta 1520 (!), ko je Magellan z obplutjem sveta dokazal nasprotno. Da je naš planet votel, pričajo prastari teksti, npr. legende Majev, Aztekov, Indijancev; tudi budisti govorijo o kontinentu Agarta z glavnim mestom Šambala, ki se nahajajo v notranjosti. Med novejšimi informacijami je več poročil ljudi, ki so notranjost obiskali, vključno z ameriškim kontraadmiralom Byrdom.

Informacija o votli Zemlji je ena najbolj varovanih skrivnosti sveta. Razkritje te skrivnosti zagotovo ni po volji gospodarjev sveta oz. elit, ki bivajo znotraj, kot tudi ne, da bi se človeštvo dokopalo do številnih drugih znanstvenih resnic, ki jih tukaj razkrivamo.

Teorija o Zemlji, polni krogli – t.i. »dinamo teorija«- je zaživela v času vzpona elektrotehničnih znanosti, posebno napredka na področju magnetizma. Zemljino magnetno polje so opredelili za notranji pojav in ga pogojevali z magnetnim materialom v sredici planeta - železom in nikljem. Toda železo pri visokih temperaturah, kakršne naj bi vladale v središču planeta, ne prevaja magnetnega polja. Danes vemo, da magnetizem obstaja tudi v povsem nemagnetnih materialih in plazmi.

Še nekaj drugih nerodnih dejstev je: novejše raziskave kažejo, da magnetna os Zemlje ne sovpada z rotacijsko osjo, kar pomeni, da bi se moralo notranje železno jedro vrteti drugače kot ostala skorja, kar je seveda absurd. Prav tako z dinamo teorijo ni možno pojasniti hitrega pomikanja zemeljskih magnetnih polov, kar še posebej opažamo v zadnjem času, kaj šele menjave magnetnega severnega in južnega pola; to se je v Zemeljski zgodovini namreč že večkrat zgodilo. Da Zemeljski magnetizem ni lokalen temveč ima zunanji izvor, dokazuje dejstvo, da se spreminja v skladu s sončni mrki ali spremembami sončnih erupcij.

Obširneje bomo o votli Zemlji spregovorili na drugem mestu, omenimo naj le, da sta največja vhoda v njeno notranjost na severnem in južnem tečaju. Podobno opažamo tudi pri drugih planetih.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih