V predhodnem besedilu smo govorili o tem, da fizični čuti za zaznavanje in »videnje« niso neizogibno potrebni; tudi sanje postrežejo z enako prepričljivo sliko iz spomina. Ob spoznanju, da objektivni trdni svet ne obstaja pač pa se gradi iz miselnih podob v zavesti, nam je jasno, da nobenega prepričanja, opažanja ali ideje ne moremo potrditi z dokazom, ki bi nam jamčil, da gre za dejanski odraz objektivne stvarnosti; vse so le gibanja, oblike in predstave v zavesti posameznika.

Ali poleg utvar obstaja kaj trdnejšega, nespremenljivega, trajnega? Mojstri pravijo, da je nepomembno vse, kar je prehodno, začasno. Kaj pa je trajno, nespremenljivo? Človekova Bit! Ta je ista od rojstva do smrti, spreminjajo se le telo in okoliščine v oko-2življenju. Človekova Bit je nesnovna entiteta, katere poglavitna lastnost je zavedanje. Zavedanje je motor življenja, krepitev zavedanja pa življenjsko poslanstvo.

Ali je med predstavami in podobami v zavesti, ki gradijo stvarnost človeka, kaka vendarle verodostojna? Ali obstaja kaka misel, ki ni le minljiv privid? Če obstaja, mora biti očitno povezana s človekovo Bitjo. Edina gotovost, ki je neizpodbitna, je gotovost bivanja. Edino, o čemer si lahko povsem prepričan, je, da obstajaš, da si prisoten. Ugotovitev »jaz sem« mora biti resnična, kajti – ali bi se lahko nekdo, ki ne obstaja, zavedal, da obstaja?

Tudi Descartes je prišel do zelo podobnega zaključka, ko je ugotavljal, da lahko dvomi popolnoma o vsem razen o tem, da obstaja. Pri tem je misel, da obstaja, torej idejo »jaz sem«, povezal s procesom mišljenja in zaključil, da je človek misleča stvar. To misel so razlagali v pomenu, da je človek stvar, pri kateri je poglaviten um. Ali res?

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih