Poslanstvo ega

Čeprav ego velja za nekaj slabega, velja povedati, da se duša zanj odloči prostovoljno. Treba je razumeti njegovo poslanstvo in njegovo vlogo pomočnika pri neprestanem izpopolnjevanju zavesti do njene samouresničitve. Ego je tisti dejavnik, ki vrti karmično kolo. Njegove pobude, ki se kažejo kot »napake« pri razumevanju stvarnosti, gradnji odnosov in razumevanju sebe, skozi igranje posameznih vlog ustvarjajo nenehne možnosti za učenje; so dragocene lekcije za napredek duše. Duša po njegovi zaslugi zgradi »negativni« spekter izkustev. Ta je posledica egove predstave, da smo ločeni od Stvarnika, in ustvarjajo osebnostne lastnosti - značajske hibe: jezo, lenobo, ponos, zavist, pohlep, pohoto in požrešnost, ki jih tekom duhovnega razvoja presežemo. Budistični koncept to pot »demontaže ega« v osmih razvojnih točkah natančno popisuje.

Ego lahko utišamo, ko spoznamo njegove temeljne mehanizme. Njegova temeljna značilnost je nenehno istenje (istovetenje). Posamezne stvari lahko resnično spoznamo, občutimo in izkusimo le tako, da »postanemo« tisto. To je možno le takrat, ko imamo od resničnega bistva izdvojeni center - ego. Kadar se denimo poistovetimo z bolečino, se potopimo vanjo in »postanemo« bolečina; pravimo, da »trpimo«. V ozadju istenj je globoko vsajena želja po samospoznanju. Problem je v tem, da ga ego išče v objektih, ki si jih izmisli sam, kar je seveda nesmisel. V posamezna izkustva se spuščamo v pričakovanju, da nas bo to približalo tistemu, kar iščemo.

Eckhart Tole pravi: »Če ima zlo kakršno koli realnost – in ta je kvečjemu relativna, ne absolutna – je to: popolno istenje z oblikami, fizičnimi, miselnimi in čustvenimi.« Prav vživljanje v posamezne miselne objekte in istenje z njimi pa je tisto, kar iz življenja naredi pustolovščino in poraja veselje, bolečino in trpljenje. Istovetimo se z več stvarmi hkrati; s telesom, razumom, dušo, energijo, raso, poklicem… Seveda nobeno istenje ne more pripeljati do samospoznanja, kajti istenje z umskim konstruktom je podobno istenju slikarja s čopičem ali platnom. Za samospoznanje se je potrebno zliti s svojim resničnim bistvom, z dušo.

Druga značilnost ega in velik vir trpljenja, pa tudi učenja, je sekvenčna obravnava dogodkov – čas. Ego je ujetnik časovnega analiziranja in neprestano beži iz sedanjosti v preteklost, ki jo obvlada, ali v prihodnost, kjer si obeta nove uspehe in zmage. A to je pravo prekletstvo, kajti čas je največji povzročitelj strahu. Skoraj vsi problemi so problemi časa. V sedanjem trenutku problemov ni, a za ego ta komajda obstaja. Tudi kadar se ukvarja z njim, to ni pristna sedanjost, ker nanjo gleda z očmi preteklosti, obenem pa jo zoži na sredstvo za doseganje ciljev v prihodnosti. Neprekinjen notranji boj s problemi in strahovi ustvarja motnje v pretoku energije skozi telesa, kar povzroča bolezni fizičnega telesa.

Tretja značilnost ega je globoko vsajena predstava o lastni pomembnosti. Na vse kriplje se trudi, da bi opravičil in zavaroval svoj obstoj, četudi to zahteva povzročanje gorja drugim, vključno z ubijanjem. Vedno najde argumente, da opraviči svoj prav. A utemeljen na laži ne more zares imeti prav. Kljub temu rešitve neprestano išče tam, kjer jih ni. Njegovih težav ni mogoče rešiti na ravni uma, kajti problem je on sam. Tudi preučevanje norosti ne zadošča za ustvarjanje zdravega razuma. Ko dojamemo, da rešitev ni znotraj uma, najdemo pravo pot. A marsikdo se od tegob in bolečin ne želi ločiti, saj te predstavljajo velik del njegovega jaza, torej pomemben del njega samega.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih