Z informacijami iz predhodnih besedil smo precej okrepili razumevanje narave stvarnosti. Naš novi mozaik pojavnega sveta kaže vse razločnejšo podobo. Spoznali smo, da vse, vključno z materialno stvarnostjo, gradijo zavestne energije, ki imajo metafizično, lahko bi rekli »duhovno« naravo.

Ozrimo se na dosedanja spoznanja. Po tem, ko smo uvodoma razvozlali skrivnost etra, smo razkrili, da je materija vse prej kot resnično trdna snov. Vsak atom je le ples dveh nasprotno vrtečih se etrskih vrtincev, ki jih lahko imenujemo moško in žensko načelo, Prakriti in Puruša ali pa preprosto A1 in A2; neznanske hitrosti so tiste, ki ustvarjenim podobam dajo prepričljiv vtis trdnosti. Nadalje smo ugotavljali, da ima vesolje vse lastnosti živega bitja, vključno z razmnoževanjem. Obstaja centralni vir, ki meditirajocoživlja in v veličastnem redu vzdržuje vsa kozmična telesa. Spoznali smo, da vse, kar obstaja, poseduje določeno raven zavesti. Tudi rastline čutijo, komunicirajo z okoljem in reagirajo celo na misli človeka. Ugotavljali smo, da so dimenzije različne bivanjske ravni, poligoni za rast zavesti, ki se razlikujejo po gostoti snovi in vibracijski frekvenci.

Etrska energija se deli na širokem razponu kozmične skale. Stvarniška inteligenca iz nje gradi preproste elementarne etrske gradnike, atome in molekule, iz njih pa kompleksnejše, visoko organizirane, urejene strukture. Vsaka od teh struktur, tudi kamnina, ima določeno raven zavesti; med najbolj »inteligentnimi« neživimi strukturami so kristali. Ne le, da so sposobni shranjevati ogromno število informacij, imajo tudi vlogo močnih ojačevalnikov energije. Hitrost sprememb »nežive materije« je silno majhna, zato je tudi njen vek zelo dolg, mnogo daljši kot pri organski materiji.

Žive celice so primer bolj zapletene organizacijske strukture, v kateri se togi materialni gradniki ob posredovanju višje zavestne energije organizirajo in mobilizirajo na višji ravni. Plod kompleksnejše organizacije so dodatne lastnosti: dihanje, rast, reprodukcija, rojstvo in smrt, ki odražajo zelo hitre spremembe. Prav te so tisto, kar živo celico naredi »živo«. Toda ena celica še ne pomeni kaj dosti. Razvitejša živa bitja nastanejo kot visoko organizirani skupki stotin milijard celic. Ogromna masa živih zavestnih celic pa postane žival ali človek šele s tem, ko nadzor nad tem celičnim kolosom prevzamejo višje zavestne inteligence in poskrbijo za organizacijo celic v tkiva z natančno določenimi funkcijami, ta pa se organizirajo v živ osebek.

Dejstvo je, da gre pri živih z bitjih za izjemno visoko raven sodelovanja med posameznimi celicami in zavestjo (dušo) bitja, ki bitje »upravlja«. Posamezno rastlinsko, živalsko ali človeško telo je relativno samostojna entiteta, mobilna in sposobna zadostiti potrebam določene rastlinske ali živalske vrste, vendar pa je le orodje, lahko bi rekli - vozilo, ki ga uporabi višja zavestna entiteta, ki se vanj naseli. Vozilo je neuporabno, dokler za krmilo ne sede šofer in z zamislijo o cilju aktivira vzvode, ki vozilo spravijo v pogon.

Opravka imamo torej z več nivoji zavesti, od zavesti posamezne celice, preko zavesti posameznega organa, zavesti, ki oživlja celotno telo, do zavesti človeka, ki s tem telesom upravlja. A na tej ravni zavestne lestvice še ni konec. Kot smo videli, je človek šele na tretji ravni (od sedmih) zavestne gostote.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih