Preprosta vprašanja

 

Naš največji problem je: ne vemo, da ne vemo. Ker nam ni razumljivo, da so naše sodbe tiste, ki naredijo svet nevzdržen, pričakujemo, da se bo spremenil svet, ne da bi se spremenila naša notranjost. Ko to dojamemo, se usmerimo k preverjanju naše psihe, k samoizpraševanju, ki zastavlja vprašanja, s katerimi se morda še nikoli nismo soočili.

 

Čas je, da se vprašamo:

Kakšni so moji motivi? Ali delujem iz ljubezni ali iz strahu?
Ali lahko imenujemo ljubezen tisto, kar v ozadju skriva sebične motive?
Me predvsem zanima zagotovitev lastnega blagostanja in zadovoljstva?
Koliko sem pripravljen delovati v skupno dobro in pomagati drugim?
Se visoko cenim, se povzdigujem nad druge in poudarjam svojo veljavo?
Ali se zavedam, da smo vsi ljudje izraz Enega življenja, ki skozi nas živi različne, povsem enakovredne vloge?
Zakaj ocenju­jem, da mi pripadajo določeni privilegiji?
Ali sem za svoje talente zaslužen sam ali jih je vame položila višja sila, katere načrti so mi nedoumljivi? Ali je bližnji, ki takšnih talentov nima, sam odgovoren za to?
Ali menim, da imam zaradi svojih talentov pravico do večjega kosa družbene pogače?
Je svet res kraj, kjer se mora človek boriti za svoj obstanek in garati za svoje preživetje?
Je pomanjkanje, s katerim se soočamo, naravno dejstvo ali je umetno povzročeno?

 

Takšna in podobna vprašanja, ki nas pripeljejo do globokih uvidov in tehtnih spoznanj, v bistveno večji meri spreminjajo svet kot si predstavljamo. Vplivajo na naše odločitve - v smeri večje tolerantnosti, boljšega razumevanja, sprejemanja drugačnosti. Razvitejša zavest pritegne prijetnejša, srečnejša izkustva. Nič nam ni dano po naključju, napredek zunaj je plod napredka znotraj.

 

Tako kot je človeku, ki se je naučil zdravega, harmoničnega življenja z naravo, bolezen nekaj tujega, so tudi stiska, trpljenje in pomanjkanje tuje človeku, ki je zavest dvignil na visoko človeško in etično raven. Kadar nasilje, sovraštvo in pritisk zaznava, jih obravnava drugače, dobrohotno, kot lekcije za svoje oči­šče­nje in pospeševalce njegove rasti. Brez lekcij pač ne moremo napredovati.


Prenehajmo se torej slepiti, da bo srečna prihodnost prišla kar sama od sebe. Gradimo jo mi, posamezniki, s svojim osebnostnim in etičnim napredkom, z bolj občutljivim odnosov do krivic, z odzivanjem na nepravilnosti, z aktivnim zavzemanjem za tisto, kar hočemo.

 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih