Zavestno življenje


Zavestno opazovanje naših dejanj in dogajanja, tehtanje misli in čustev ter preverjanje motivov je življenjska usmeritev, ki omogoči dvig kakovosti življenja in izhod iz začaranega kroga, v katerem se nemočni sučemo. Šele s tem posta­nemo vredni boljšega življenja. Zaman so vsi napori, da bi spremenili družbo, dokler ne spremenimo gradnika družbe - sebe. Sebe pa spremenimo s spremembo stališč o sebi.

 

V tisočletjih napačnih ravnanj se je v človeku nakopičilo ogromno strahu, ki se je še posebej razbohotil z ustoličenjem materialističnega pogleda na svet. Ustvaril je miselni zapor, v katerem so stiske in trpljenje posledica nerazume­vanja stvarnosti, življenja in sebe. Nič namreč ni tragično, negativno ali slabo samo po sebi; takšno postane šele, ko se pojavijo sodbe, temelječe na kriterijih. A naši kriteriji slonijo na zelo pomanjkljivem znanju. Celo znanost priznava, da materija ni nekaj končnega in se pri pojasnjevanju njenega izvora vse bolj zateka v filozofijo.

 

Ko se človek prebudi iz zaslepljenosti z zunanjostjo, spozna, da vesolja ne obvladujejo le fizični zakoni pač pa - še mnogo bolj - metafizični zakoni, ki pogojujejo način doživljanja naših življenj. Določajo, kje in kdaj se rodimo, kakšnim staršem, v kakšnem okolju in tradiciji, določajo, kakšni so naši potenciali in okoliščine za naš razvoj. Ali naj bi bilo vse to posledica naključja?

 

Prepričanje, da so spremembe, ki jih opažamo, odvisne od zunanjih dejavnikov in drugih ljudi, je odraz zelo ozkega gledanja. Življenja nam ne krojijo zunanje danosti in drugi ljudje. Globlji pogled razkrije, da je tisto, kar doživljamo, v popolnem sozvočju s tistim, kar nosimo znotraj. Svojo notranjost odslikujemo navzven. Po zakonu privlaka, kot nam razlaga tudi knjiga »Skrivnost«, pritegne­mo v svojo stvarnost dogodke s podobno vibracijo, kot jo ima naše psihično jedro. Tako je nasilje zunaj posledica nasilja (nasilnih teženj, ki se jih marsikdaj niti ne zavedamo) znotraj nas.

 

Zunaj opaženo nasilje ima le en namen: da bi nas opozorilo na nasilje znotraj, ki se skriva v neustreznih stališčih in prepričanjih. To je mehanizem narave, ki omogoča čiščenje naše notranjost i, plemenitenje našega značaja in dvigovanje zavesti.

 

Najbolj razdiralen dejavnik v človeku je lažni jaz, ego, ki energijo duše spelje v svoje vode in dušo zasužnji. Vsi negativni izrazi naše osebnosti so kot vloge, ki jih igra ego, bitje s stotimi identitetami. Ker se te vloge nenehno menjajo, nikoli ne najdemo stabilnega centra v sebi, niti ne prepoznamo, kaj se v nas dogaja. Že stari narodi so vedeli, da mora človek svoj ego obvladati, da bi dosegel srečo. Ker ni bilo zaželeno, da bi se to znanje odkrito širilo, se je ohra­nilo v pravljicah. Otrokom te pravljice pripovedujemo, a se ne zavedamo njiho­vega globljega sporočila. Koga simbolizirajo zmaj, hudič, tiran, kača, zlobna mačeha in drugi negativni liki v pravljicah Sneguljčica, Trnuljčica, Rdeča kapica in v številnih drugih? Vsi so prispodobe ega, ki ga je treba premagati. A kako?

 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih