Neuporabno filozofiranje?

In zdaj mi poreče nekdo - kozlarije! Same flancarije! Komu naj pošljem položnice, za katere moram ves mesec garati? Položnice in izdatki so kruta realnost in ne moreš pobegniti od njih. Naj jih neham plačevati, naj neham hoditi na šiht in se predajam "idiličnemu doživljanju svoje notranjosti"? Da me bodo v naslednjih dneh vrgli iz službe, čez mesec pa na cesto! Kako pa naj preživim svoje otroke? Obesim vse obveznosti na svojo ženo?

Seveda to ni prava pot. Dokler je človek ujet v predstavo o žrtvi (ki mora plačevati položnice), se njegova stvarnost ne more spremeniti. Predstava o stvarnosti, v katero smo desetletja vlagali svojo psihično energijo, se ne more spremeniti kar čez noč. A primež postopoma popusti, ko svoje predstave o žrtvi umikamo in zamenjujemo z boljšimi. Prvi korak je v ozaveščanju dejstva, da smo si takšno stvarnost pričarali sami in da jo lahko sami tudi spremenimo. A kako?

Tako, da začnemo graditi drugačno stvarnost. V mislih seveda. Več ko bomo vanjo vlili miselne energije, hitreje bo zaživela zunaj nas, v fizičnem svetu. Lahko se vprašamo, kaj bi si v življenju želeli zares početi, kaj bi nas resnično zadovoljilo. V tistem, kar zares radi delamo, bomo verjetno dobri, morda zelo dobri. In tisto delo bo verjetno kvalitetno in ustrezno visoko nagrajeno. Delo, ki ga vsakodnevno opravljamo, naj ne bo nuja zaradi služenja denarja, temveč dejavnost, ki nas osrečuje. In zaslužek ne bo več vprašljiv, obenem pa bo delo že samo po sebi nagrada za dušo.

A to je le ena od možnih boljših poti.

 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih