Čeprav Nikola Tesla med velikimi imeni znanstvenega sveta uživa velik ugled, njegovega resničnega prispevka k znanosti širša javnost ne pozna. Preprosto zato, ker njegovi najbolj spektakularni dosežki niso smeli biti objavljeni. Že presejane, pomanjkljive informacije zbujajo visoko spoštovanje, kaj šele tisto, kar je nastajalo v visoki tajnosti, do današnjih dni skrito očem in ušesom javnosti.

Tesla je bil nenavaden človek, poln presenečenj. Imel je neverjetno domišljijo in je brez pomislekov uresničeval svoje zamisli. Ideje so vrele iz njega kot slap, on pa jih je oblikoval v praktične izume in jih ponujal v uporabo. O svojih vizijah je javno govoril, njegova samozavestna drža, brezkompromisno zavzemanje svojih stališč pa so izvirali iz globine njegovega bitja. Marsikaj je napovedal, številne stvari je raziskoval, testiral in patentiral, nekaj stvari je razvil a ne izročil javnosti, pri najbolj tehtnih odkritjih pa Nikola Tesla 2so mu to preprosto prepovedali. Nekateri njegovi manjši projekti so ostali dokončani le na teoretični ravni; ko je vedel, da bi določena stvar zanesljivo delovala, z njo ni več izgubljal časa, saj ga je vleklo k novim, še mikavnejšim odkritjem … Bil je neutruden raziskovalec skrivnosti narave, njene harmonije in njenih zakonov, ki jih je poznal bolje kot kdorkoli drug.

Njegov prvi življenjepis, ki ga pripravil John B. O’Neill, je bil izdan v novembru leta 1944 kar trikrat; pod grožnjami FBI je avtor vedno znova brisal dele besedila in ga prilagajal cenzorjem. Ameriške oblasti so bile predvsem v skrbeh, da bi tisto, kar so si pred letom 1934 prilastili nacisti in je še danes strogo zaupne narave, prišlo pred oči in ušesa javnosti: tehnologija elektropogona za leteče krožnike. Tako še danes verjamemo, da so leteči krožniki izključno stvar nezemljanov.

V teoriji elektromagnetizma se je na začetku 20. stoletja zgodil velik preboj, ki pa je ostal širši javnosti skrit. Preboj je napravil – kdo drug kot Nikola Tesla, ki velja za fenomenalnega izumitelja in vizionarja, ne vemo pa, da je bil tudi odličen teoretik. Če bi tudi na teoretičnem področju znanost sprejela njegova stališča, bi danes živeli v povsem drugačnem svetu. Najbolj temeljnega fenomena – etra – njegovi sodobniki, vključno z Einsteinom, niso razumeli; še danes napačne predstave o tem zavirajo resničen napredek. Tesla je z dinamično teorijo gravitacije leta 1894 napravil ogromen korak pri razlaganju naravnih pojavov in zakonov fizike ter pokazal, da ima elektromagneti­zem v naravi odločilno vlogo.

V literaturi naletimo na podatek, da Tesla svoje dinamične teorije gravitacije ni dokončal, kar pa ne drži. O tem obširno poroča eden odličnih poznavalcev Nikole Tesle, William Lyne, ki je imel v zahodnih znanstvenih krogih številne vplivne prijatelje in s tem dostop do strogo zaupnih informacij. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je razkril številne podrobnosti Teslovega dela, med drugim tudi njegove dosežke pri razvoju elektrodinamičnega pogona za leteče stroje. Leteči krožniki – tudi zemeljskega izvora – zares obstajajo; Lyne jih je pogosto opazoval in tudi precej natančno opisal, s tehničnimi podrobnostmi vred. V njegovi osebni zbirki se je znašlo tudi nekaj predmetov – navigacijskih naprav – z nemških letečih krožnikov.


Izhodišče je razumevanje etra

Uradna znanost eter še danes razlaga kot prazen prostor; pa je vse kaj drugega kot to. Je neskončno polje energije, ki napolnjuje vse vesolje in ima pri vseh naravnih pojavih, med katerimi ima elektromagnetizem posebno mesto, odločilno vlogo. To energijo, imenovano prosta energija ali tudi energija kvantnega polja, je mogoče s primernimi napravami črpati in izkoriščati. To je Tesla kmalu dojel in sklenil raziskati, kako bi jo lahko praktično uporabili. Obstajajo številni načini, kako jo izkoristiti; eden od njih je tudi črpanje energije neposredno iz zraka, kar je s svojim avtomobilom na zrak (prano) naposled tudi praktično dokazal. Izum je uničil, saj je bil prenevaren, da bi ga smel predstaviti javnosti.

Za ustvarjanje naprav, ki črpajo prosto energijo, je razumevanje etra ključno, zato je bilo seveda nezaželeno, da bi javnost o tem dobila pravo sliko. Primerneje je bilo podpreti Teorijo relativnosti Alberta Einsteina (ki jo je obdeloval že matematik in naravoslovec Ruđer Bošković), temelječo na varljivih predpostavkah; po njej je eter prazen prostor brez vpliva na naravne pojave.

Ko se je leta 1919 Teorija relativnosti uveljavila, je Tesla Einsteinovo trditev, da se materija spreminja v energijo in energija v materijo, sprejel z zadržki. Ukrivljanje prostora-časa v bližini velikih teles pa je označil za nesmisel, če je eter prazen prostor. Na kakšnem polju naj bi namreč prišlo do ukrivljanja, če polje in s tem nosilci valovanja ne obstajajo? Povprečnemu umu težko doumljiva relativnostna teorija je še danes odlično sredstvo za pasiviziranje javnosti, kajti – kdo bi se ukvarjal z zapletenimi, abstraktnimi pojmi, ki jih razumejo le geniji! Poleg relativnostne teorije in kvantne mehanike so se kasneje razvile še druge, nič manj zavajajoče teorije. A če znanosti ne gradiš na trdnem temelju temveč na laži, ta ne more pripeljati do obetavnih rezultatov.

Tesla se je veliko poglabljal v kozmične pojave. Trdil je, da je svetloba le eden od izrazov kozmičnega sevanja, zvezdne svetlobe, in da je njena hitrost “c” določena z elastično silo in gostoto medija, v katerem se širi, medtem ko so kozmični žarki opredeljeni z njihovo pogonsko silo, njihova hitrost pa je lahko tudi višja od svetlobne. Einsteinove teze, da je svetlobna hitrost najvišja možna hitrost, ni priznaval.

Tesla je tudi trdil, da je gravitacija le eden izmed pojavov, ki so povezani z etrom. Razlagal je, da tisto, kar opazujemo na mikro in makro skali, ni gravitacijski privlak nekega gravitacijskega koncepta, temveč elektromagnetni fenomen. Ker je v celoti dojel njeno bistvo, jo je z uporabo ustreznih elektromagnetnih polj tudi obvladal. Tako imenovano gravitacijsko polje je elektromagnetno, tako kot polje radijskih valov ali svetlobe, z eno posebnostjo: gravitacija prihaja od rotacije elektromagnetnega polja elementarnih delcev. Vsi elementarni delci so stabilni, samonihajoči vrtinci elektromagnetnih valov, ki vibrirajo in z vrtenjem ustvarjajo privlak vsakega bratskega delca v vesolju.



Graditelj sodobnega sveta

Vizije Nikole Tesle so daleč presegale domišljijo ali sanje navadnega človeka; zamislil si je svet, kakršen še po sto letih ni uresničen. Predstavljal si je naš planet prost lakote in žeje, z obiljem energije, brez onesnaževanja okolja in izkoriščanja fosilnih goriv, z brezžičnimi komunikacijami; človek bi v takšnem svetu, razbremenjen zasužnjenosti z delom, lahko zaživel človeka vredno življenje.

Še danes je človeštvo v primežu energetske stiske. Ali si lahko zamislite, kakšna revolucija bi se zgodila v svetu, če bi se uveljavili Teslovi načrti in bi bila energija zastonj? In kaj bi se zgodilo, če bi državljani dobili v roke zelo sposobna transportna sredstva, ki bi omogočala potovanje na poljuben kraj na svetu, tudi tja, kamor ne vodi nobena pot? Letela bi preko meja držav, ne da bi jih mogel kdo nadzorovati.

A Tesla si je lahko predstavljal, kako bi na takšne izume reagirali avtokratski režimi držav, ki svojo moč gradijo na nadzoru nad energetskimi viri; za nobeno ceno se ne bi odrekli svojim privilegijem. Verjetno bi se sesula svetovna ekonomija, ki temelji na ogromnih zaslužkih iz prodaje fosilnih goriv. Predstavljal si je lahko, kako bi se odzval trg nepremičnin, če bi nenadoma postalo možno, da živite kjerkoli na svetu, celo tam, kjer ni nobenih cest. Bilo je tudi precej verjetno, da bi nezrelo človeštvo, ki ne dosega ustrezne etične in moralne ravni, izume izkoristilo za nečedne namene. A Tesla si s tem ni preveč belil glave; najpomembneje mu je bilo uresničiti svoje veličastne ideje.

Uresničevanje Teslovih idej in načrtov je terjalo ogromno denarja, zato so bili zanj hujši kot tehnični – finančni problemi. Sprva mu je zelo koristil njegov ugled neprekosljivega izumitelja in s financami ni bilo velikih težav. Ko je kasneje prehajal k velikim projektom, se je moral zateči po pomoč k podjetnikom, bankirjem in generalom, a več ko je ponujal, bolj so bili do njegovih nenavadnih ponudb skeptični.

Tako se je zgodilo tisto, kar je bilo pričakovati: Teslove ideje in izume so izkoristili in obenem preprečili, da bi prodrli v javnost.



Razvojni proces in vizija brez konca

Ko se je razšel z Edisonom, pri katerem je začel svojo raziskovalno pot, je ob študiju izmeničnih tokov spoznal, kako uporabna je ideja vrtljivega magnetnega polja, in dal življenje številnim izumom – npr. elektromotorju na izmenični tok; še danes je to najbolj razširjen stroj na svetu. Potem pa se je lotil spoznavanja narave in lastnosti EM valov visokih napetosti in različnih frekvenc, kajti vedel je, da se prav v teh naravnih instrumentih skriva ključ do dramatičnega napredka. Študij teh pojavov je predstavljal jedro njegovih raziskav vse do smrti. V svojem laboratoriju v New Yorku je goste zabaval s prikazi prenosa energije brez žic v polju bližnjega oscilatorja visoke frekvence. Vakuumske cevi so svetile po vsem laboratoriju takoj ko je stekel njegov oscilator. Še bolj spektakularno pa je bilo brezžično napajanje in prižiganje 200 žarnic z močjo 10 kW na oddaljenosti 40 km.

Ko je njegov newyorški laboratorij postal prenevaren za bližino velikega mesta, ga je Tesla l. 1899 preselil v varnejše okolje, v Colorado Springs. Tu se je lahko posvetil testiranju naprav za daljinski brezžični prenos energije na različne konce sveta; tako je med drugim tudi brezžično poslal sporočila iz Kolorada v Pariz. Leta 1900 pa je uspel dobiti podporo za izgradnjo svetovne radijske postaje, za katero je zgradil velik antenski stolp višine 57 m v Wordencliffu na Long Islandu. To pa je bil večji zalogaj, kot si je predstavljal in zaradi finančnih težav projekta ni bilo mogoče do konca izpeljati. Njegovi kasnejši projekti so zahtevali ogromno denarja in ker so mu njegovi podporniki drug za drugim odrekli podporo, je naposled končal v bankrotu.

Teslova največja želja in najbolj vzvišeni cilj je bil povezati se z življenjem na drugih planetih. Zanj obstoj Marsovcev ni bil vprašljiv in tudi vesoljska potovanja v druge svetove so bila zanj povsem rešljiv problem, če bi mu uspelo razviti učinkovit pogon za ustrezen letalni stroj.

V zadnjem obdobju življenja je že vedel, da bi plovilo, ki bi ga poganjali EM valovi, lahko dosegalo neprimerno večje hitrosti kot so jih bili sposobni dosegati stroji, gnani z motorji z notranjim izgorevanjem ali rakete. Leteči krožniki bi lahko leteli v druge svetove tako kot se danes odpravimo na izlet v tujino. A tudi doma bi povzročili pravo revolucijo. Takšen majhen leteči krožnik bi stal toliko kot sedanji avtomobil, potoval bi več tisoč kilometrov na uro in ne bi potreboval nobenega goriva, imel bi dolgo življenjsko dobo ob minimalnem vzdrževanju. Ideja elektrodinamičnega pogona za takšen letalni stroj se mu je vse jasneje izrisovala in čeprav tega nihče ne omenja, je bržkone postala Teslov življenjski projekt. Raziskave na tem področju in Teslovo sodelovanje v njih pa so vojaški krogi in tajne službe držali v strogi tajnosti, zato tudi dokumenti o tem niso dosegljivi. Na tem področju je intenziven razvoj potekal v ZDA in Nemčiji in izumitelj Teslovega kova je bil nepogrešljiv.

Kot trdi William Lyne, je bilo resnično življenjsko delo Nikole Tesle – ustvariti zelo sposoben stroj za letenje, električno letalno napravo – leteči krožnik, s katerim je mogoče dosegati tudi zelo oddaljene cilje v vesolju. Številni Teslovi izumi (npr. brezžični prenos energije na daljavo, radijsko vodenje…) naj bi nastali kot stranski produkt tega velikega projekta.


Skrito očem javnosti

Vse, kar je bilo povezano z naprednimi letalnimi stroji, tudi pojave neznanih letečih predmetov in z njimi povezane Nezemljane, je bilo treba skrbno prikriti in poskrbeti, da bi jih javnost obravnavala kot rezultat bolne domišljije očividcev. To nalogo je dobila ameriška NSA (National Security Agency) in kasnejša CIA. Slednja je bila tako učinkovita, da širša javnost še danes, kljub številnim neizpodbitnim razkritjem, na Nezemljane in leteče krožnike gleda z nejevero. Tovrstne informacije so postale tako zaupne, da do njih kasneje niso imeli dostopa niti ameriški predsedniki. CIA je imela tudi roko nad ustanovitvijo družbe International Tesla Society v Colorado Springsu l. 1986. Vse informacije v zvezi z razvojem vesoljskih plovil, visokih tehnologij in prisotnostjo Nezemljanov so do današnjih dni strogo varovana skrivnost. Štirje ameriški predsedniki (Eisenhover, Kennedy, Nixon in Reagan) so poskušali informacije postopoma razkriti javnosti, a so vsi končali bolj ali manj tragično – najbolj žalostno J.F. Kennedy, ki je bil ubit. Ob sesutju SZ pa je veliko tajnih ruskih dokumentov prišlo v roke zahodnih novinarjev in skrivnosti tako postopoma prodirajo v javnost.

Zanimivo je, da so se prvi množičnejši obiski Nezemljanov in njihovih letečih krožnikov na našem planetu pojavili kmalu po Teslovi smrti (morda celo že prej?). Morda jim je botrovalo prav Teslovo eksperimentiranje z naprednimi tehnologijami? Javnosti najbolj poznan in odmeven dogodek, povezan z Nezemljani, je bil padec enega izmed NLP v bližini Roswella v ZDA (l. 1947), ki ga je njegov pilot, Nezemljan, preživel in prišel v roke ameriškim oblastem. Toda vlada ZDA se je odločila, da morajo stiki z Nezemljani ostati v strogi tajnosti, saj bi razkritje lahko povzročilo svetovno paniko. Številni viri navajajo, da so tako Američani kot SZ z nezemeljskimi rasami sklenili dogovor o prenosu visokih tehnologij, v zameno za pravico do genskega eksperimentiranja s človeškimi geni (ob omejenih abdukcijah ljudi) in gradnjo podzemnih oporišč na Zemlji. Šele v zadnjem času pa so pricurljele v javnost informacije, da so prvi vzpostavili stik in sodelovanje z Nezemljani (Draco reptili) Nemci l. 1939, ki so bili v takratnem času tehnološko najnaprednejši in so že okrog leta 1930 eksperimentirali z antigravitacijo in letalnimi stroji brez kril. A o tem je že prej govoril tudi Tesla. Poznana je zvonasta naprava za izničenje gravitacije s pomočjo vrtljivih magnetnih polj (Die Glocke).

Širijo se tudi informacije, da naj bi Nemci prvi leteči krožnik napravili že precej prej po načrtih, ki jih je s kanaliziranjem informacij od Nezemljanov prejela jasnovidka Marija Oršić, članica okultističnega združenja Vril. Hitler je s sodelavci priložnost izkoristil ter projekt podprl in tako naj bi že l. 1922 izdelali prvi leteči krožnik JFM (Jenseitsflugmaschine). Projekti, ki so stekli v nadaljevanju, so bili ob povezovanju domačega in tujega znanja zelo uspešni. Tu pa, kot kaže, je bil prispevek Nikole Tesle zelo pomemben. Tako je bilo kasneje zgrajeno več plovil, med njimi najuspešnejši Haunebu.

Kot trdi William Lyne, so ameriške oblasti in FBI po Teslovi smrti l. 1943 zaplenile za vagon dokumentacije in poskrbele, da so ostale v strogi tajnosti številne njegove raziskave, dognanja in izumi, nekatere pa so le bežno omenjene, predvsem s področij:

– raziskav v domeni etrske fizike,
– dinamične teorije gravitacije,
– raziskav okoljske »proste energije«,
– raziskav brezžičnega prenosa električne energije,
– tehnologije letečih krožnikov in elektrodinamičnega pogona,
– raziskav tektonike in t.i. »vremenskega orožja«,
– pretvorbe elementov (transmutacija snovi).

Skrite pred očmi javnosti na omenjenih področjih raziskave potekajo še danes. Elektrodinamični pogon je tehnologija, ki se skrivoma uporablja že skoraj stoletje, javnosti pa se še danes kot višek tehnike prikazuje zastarelo aerodinamično tehnologijo, reaktivne motorje in letala. Tajna znanost je od Teslovih časov tako napredovala, da marsikje presega znanstveno fantastiko. Številne njene izume uporabljajo v velikih podzemnih mestih širom po svetu.

Dejstvo je, da med Teslovimi zapiski, ki so dostopni javnosti, manjka marsikaj, med drugim pomembna dokumentacija o šestih letih raziskav v Colorado Springsu. Jugoslovanskim dedičem so oblasti ZDA po vojni poslale le cca 150.000 dokumentov z načrti in modeli, med katerimi ni bilo najpomembnejših odkritij. Nekateri Teslovi izumi so celo pomembnejši od odkritja nuklearne tehnologije, saj so mnogo lažje uresničljivi – zanje ne potrebujete dragega jedrskega goriva. Zato zlahka pridete do načrta za atomsko bombo, ne pa do nekaterih Teslovih načrtov.



Skrivnost etra in jedrskih reakcij

Eter, kot je razlagal Tesla, sestavljajo majhni, neodvisni nosilci, podobni miniaturnim atomom vodika, plavajoči v izolacijskem fluidu. Eter je medij, v katerem prihaja do ustvarjanja energijskih linij in energijskih pretvorb, po katerih trdna telesa dobijo energijo – pogonski moment in pospešek iz vesolja. Kozmično sevanje je rezultat zvezdne svetlobe izredno visoke frekvence (nad frekvenco vidne svetlobe), ki jo je Tesla sprva imenoval »primarni sončni žarki«, kasneje pa »sevanje ničelne točke« (ZPR – Zero Point Radiation). To sevanje, ki ima višjo frekvenco od radioaktivnih valov, se prenaša skozi prostor po zaslugi etra in je vseprisotno; zanj je vsaka (tudi trdna) snov prosojna in z lahkoto prodira skoznjo, brez škode zanjo. Z zniževanjem frekvence zaradi trkov s kozmičnim prahom pride do posameznih vrst sevanj – radioaktivnih gama in X žarkov, UV svetlobe, vidne in IR svetlobe, vse do elektromagnetizma, električnih tokov in toplote.

Tesla je bil odlično podkovan tudi v jedrski fiziki in je opozarjal na znanstvene zmote in luknje v teorijah. Trdil je, da v radioaktivnih snoveh in v permanentnih magnetih ni nakopičene energije. Atomska energija ne prihaja iz atomov temveč iz ZPR. Radioaktivna snov energijo prejme iz ničelnega polja, ZPR, ko na določen način reagira z njim. Če bi radij lahko zaščitili pred ZPR, ne bi bil več radioaktiven. To je velik miselni preskok, ki vso sedanjo fizikalno teorijo postavlja na glavo in na mah razvozla kopico problemov, ob katerih si sedanji znanstveni svet, temelječ na Teoriji relativnosti, neutrudno lomi zobe. Dejstvo, da je okrog nas energije v izobilju, možganom, ki so vajeni misliti čisto drugače, nikakor ne gre v račun.

Pridobivanje (proste) energije iz ničelnega polja (ZPR) je po Tesli možno s stopničastim zniževanjem frekvence; tako pridemo do radioaktivnosti, toplote ali električne energije. To energijo lahko upravljamo s pomočjo električnih polj visoke napetosti in visoke frekvence.

Tesla je omenil, da med zgornjim slojem atmosfere in tlemi obstaja potencialna razlika dve milijardi voltov; če bi jo mogli spraviti v nihanje, bi s primernim oddajnikom, uglašenim na pravo frekvenco, lahko črpali iz nje neomejeno količino energije.

Tesla je bil tudi novodobni alkimist. Ob svojem rojstnem dnevu leta 1937 je izjavil, da je iznašel postopek za ceneno proizvodnjo radija (s transmutacijo – pretvorbo elementov); funt pridobljenega radija bi stal le 1 dolar. Radij torej ni nujno snov, ki jo je treba mukoma, z dragimi postopki, pridobivati iz zemlje, temveč ga lahko ustvarimo umetno. Ali si predstavljate, kako cenena bi lahko bila energija iz atomskih central? V procesu (imenovanem K-capture) se ob uporabi EM valov visoke električne napetosti in nizke frekvence en kemični element lahko transformira v drug element, npr. železo v mangan ali obratno, oba z istim masnim številom. Pri tem se sprošča energija, pridobljena iz ZPR.

Ob isti priložnosti je Tesla tudi izjavil, da je delal v več laboratorijih – katerih imen ni želel izdati – ter popolnoma razvil sistem medzvezdnega prenosa energije … Kmalu naj bi izsledke lahko predstavil javnosti.

A do predstavitve ni prišlo. Čez manj kot šest let je umrl, ob prisotnosti dveh agentov FBI in nemške medicinske sestre. O tem, kako dragocen raziskovalec je bil, priča dejstvo, da je bil celo pri svojih osemdesetih vključen v skrivne projekte, o katerih pa ni smel govoriti.



Raziskave EM valov

Tesla je bil prvi, ki se je lotil raziskav nizko in visokofrekvenčnih elektromagnetnih valov visoke napetosti. Z njimi je eksperimentiral že l. 1882 na Madžarskem. Okrog leta 1899 je v Colorado Springsu prišel do daljnosežnih zaključkov, ki so mu prišli še kako prav tudi pri snovanju elektrodinamičnega pogona. Raziskal je njihove zemeljske in atmosferske vplive ter njihove učinke na snov. Izkazalo se je, da nizkofrekvenčni EM valovi z lahkoto prehajajo skozi trdna telesa in se plazijo po zemlji, medtem ko visokofrekvenčni ne prodirajo skozi telesa temveč jih oblivajo, ustvarjajo »skin efekt«, ter se držijo proč od zemlje.

S projektom Teleforce (moč, usmerjena v daljavo) je Tesla v Colorado Springsu in kasneje v Wardenclyffu v New Yorku med leti 1900 in 1940 odkril nove načine ustvarjanja EM valov v prostem zraku, brez vakuuma, ter načine za pridobitev in usmerjanje ogromne električne moči, nov način kopičenja te moči in njene uporabe za pogon strojev in naprav. Poskusi so pokazali, da lahko usmerjeni dolgi valovi visokih napetosti ustvarijo nekakšen atmosferski kanal, po katerem je možno prenašati električno energijo in signale. Leta 1930 je Tesla, ki je rad odprto komuniciral z javnostjo, spregovoril tudi o »žarkih smrti«.

Atmosferski zrak postaja, čeprav je dober izolator, posebno v razredčenih slojih, z električnim pritiskom vse prevodnejši in tako lahko prevaja tok ogromne električne moči. To je bil temelj njegovega izuma za brezžični prenos električne energije. Tako je razvil sistem za prenos velike količine energije po zelo tankem snopu, na poljubne razdalje, tudi med nebesnimi telesi. A ni mu bilo dano, da bi izum predstavil javnosti.



Elektrodinamični pogon in leteči krožniki

Če gre pri gravitaciji za elektromagnetni vrtinec z mogočnimi vplivi na okolico, je vanjo možno poseči z ustreznimi elektromagnetnimi napravami. Z elektriko proti elektriki … Zato je proučevanje elektromagnetizma postalo temelj Teslovih življenjskih raziskovanj. Če uspeš vpliv gravitacije zmanjšati, je pol problema transporta že rešenega. Potisk pa dosežeš zopet z usmerjanjem EM valov, s katerimi deluješ na eter.

Tesla je hitro dojel, kako bi ustrezni EM valovi lahko zelo učinkovito poganjali letalno napravo. Visoko-frekvenčno polje eter zgosti, da postane »tog«. To lastnost je možno izkoristiti za elektrodinamični pogon.

Načelna rešitev mu je bila jasna: dolgi valovi bi lahko ustvarjali potisk plovila s krožnimi EM pulzi, ki vrtajo skozi eter nekakšne močnostne kanale, istočasno pa bi na nasprotni strani plovila visokofrekvenčni valovi, usmerjeni v nasprotno smer, pospeševali eter pri prehodu skozi plovilo in zmanjševali upor. Tako je že okrog leta 1915 govoril o senzacionalnem pogonskem stroju, leta 1930 pa napovedoval letalno napravo, ki se dvigne in leti z veliko letalno močjo, kot to opažamo pri letečih krožnikih.

Takšen letalni stroj z revolucionarnim pogonom, brez kril in propelerjev ali zunanjih turbin, je l. 1940 opisoval v intervjuju novinarju New York Timesa, Williamu L. Lawrenceu. »Pogon« je tu pomenil na krovu plovila obstoječ sistem za vzdrževanje gibanja na elektromagnetni osnovi, napajan iz lokalnega električnega generatorja ali pa bi plovilo z energijo oskrbovali z Zemlje – preko brezžične usmerjene energetske povezave z zemeljskim virom. Govoril je tudi o načrtih, da bi s svojimi medplanetarnimi plovili omogočil odkrivanje drugih svetov v zunanjem vesolju.

Ne le ameriška vlada, tudi nacistična oblast je bila Tesli neprestano za petami. Nacisti, ki so si v predvojnem času prizadevali za razvoj raketnega sistema in vzporedno vodili projekt P2 s ciljem razvoja visokosposobnih letalnih strojev, so se sprva z industrijskim vohunjenjem oskrbovali s Teslovimi dosežki, nato pa so ga v l. 1935 pridobili za sodelovanje. Odločilnega pomena je bilo, da je Werner von Braun s testiranjem elektropogonske tehnologije v Los Alamosu v New Mexicu pridobil Hitlerjevo podporo za projekt. Takoj po njegovi vrnitvi v Nemčijo se je razvoj preselil v Evropo, v Peenemunde ob Baltiku, kjer so se lotili razvoja cigarastih plovil. Sprva so se naslanjali na tehnične rešitve iz podmorniškega programa, kajti teža opreme in naprav ob novi moči revolucionarnega pogona, ki je relativiziral težnost, ni bila več najpomembnejša.

Kakorkoli že, Nemci so ob pomoči Nezemljanov do leta 1940 razvili več letalnih naprav, med njimi Vril-1 in Vril-2 ter Haunebu; največja je v premeru merila kar 72m! Tako so močno prehiteli Američane in s svojimi plovili Haunebu III že aprila 1945 leteli na Mars, kjer so ob sodelovanju Nezemljanov vzpostavili svoje baze. Nemci so ostali tehnološko najnaprednejša sila s skrivnimi bazami na Antarktiki in pod zemeljskim površjem. Konec l. 1946 so Američani na Antarktiko, kamor naj bi se zatekli Nemci z množico podmornic, v operaciji Highjump poslali admirala Byrda s 13 ladjami, letalonosilko, 33 letali in 4600 vojaki, a se je osramočen vrnil domov in oznanil, da so njegovo vojsko bridko porazili “novi, neznani sovražniki, ki lahko z nezaslišanimi hitrostmi letijo od pola do pola“.

Nemške tehnologije so ob porazu Nemčije Američani seveda želeli polastiti. V operaciji »paperclip« ob koncu vojne je 116 znanstvenikov in 15.000 članov nemškega osebja v New Mexicu stopilo v službo ameriške vlade in ameriških družb, da bi nadaljevali s projekti, ob tem pa je bila tudi vsa zaplenjena dokumentacija predana Američanom. Oprostitev vojnih zločinov in zaščito je dobil vsakdo, ki je imel napredno tehnično znanje in pomembne informacije. Spomladi 1945 je general George Patton dobil nalogo, da iz razvojnega centra v Peenemundeju reši vso dokumentacijo in uniči naprave, da ne bi padli v roke Rusom. Potem ko je l. 1952 večja formacija NLP – Temna flota nemoteno izkazovala svojo moč nad ameriškim kapitolom, je bila vlada ZDA prisiljena skleniti sporazum o sodelovanju v “skrivnem vesoljskem programu“. V času hladne vojne je bilo dogajanja na tem programu, na katerem sta obe velesili sodelovali, ogromno, a dobro skrito pred očmi javnosti. Prvi povsem dedelan ameriški NLP naj bi bil zgrajen leta 1988.

Čeprav so druga, človeku prijazna nezemeljska bitja (predstavniki Galaktične federacije) z velesilami kasneje poskušala skleniti nam ugodnejše sporazume, v zameno za odpravo jedrskega orožja, do tega ni prišlo. Zato poskušajo svoj cilj doseči na drugačen način – s pomočjo pri dvigovanju zavesti človeštva. Sporočajo nam: prebujanja človeštva nič ne more ustaviti.

Nemška NLP plovila so očitno že desetletja dejstvo in jih dandanes ne ločimo od drugih NLP nezemeljskega izvora. Podrobnosti o tem razkriva film Antarktika in izvor Temne flote ter kopica drugih virov (npr. exopolitics.org, David Wilcock …)

Danes se med NLP plovili ne nahajajo le tisti nezemeljskega izvora temveč z njimi že skoraj stoletje, skrito pred očmi javnosti, razpolagajo tudi Zemljani.



Vremensko orožje

Kako mogočen je lahko vpliv EM valov ustreznih frekvenc in napetosti na celoten planet, je Tesla spoznaval, ko je eksperimentiral z valovi velike moči. Zgradil je dotlej največje antenske sisteme na Zemlji in razpolagal z električno močjo kot še nihče pred njim. Ob njegovih poskusih se je večkrat zgodilo, da je povzročil izpad celotnega energetskega sistema električne centrale.

Pokazalo se je, da EM sila z napetostjo nekaj kilovoltov izzove spremembe v strukturi atmosferskega dušika in ga privede do spajanja s kisikom in drugimi elementi; to je v njem sprva vzbudilo strah, da se atmosfera nenadoma lahko vžge, kar bi bilo nekaj grozljivega.

Ugotovil je, da lahko z nizkofrekvenčnimi impulzi (npr. 60 Hz) kot nosilci visokofrekvenčnih valov (npr. 50 MHz) vzbudi atmosferske pline in jih privede do njihove eksplozije, čemur sledi implozija in absorbcija velike količine toplote iz okoliškega področja. Učinek je bil podoben atomski eksploziji. S spreminjanjem valovne dolžine in smeri razširjanja je lahko dosegel poljubno področje na zemeljski obli.

30. junija 1908 se je zgodila velika eksplozija v sibirski Tunguški, ki je bila najverjetneje posledica nepričakovanega izida testiranja velikega Teslovega Wardenclyffovega oscilatorja. Na to namiguje tudi dejstvo, da je Tesla vsa nadaljnja testiranja takoj ustavil. Teslov poskus je odprl področje za eksperimentiranje z »vremenskim orožjem«. V zvezi z eksplozijo v Tunguški velja omeniti zanimiv podatek, ki ga je novembra 1934 Tesala omenil J.P. Morganu, namreč, da je od Vladimirja I. Lenina nekaj let prej prejel vabljivo ponudbo; očitno za razvoj posebne vrste orožja.

Razvoj vremenskih orožij je zelo vabljiv, kajti ta orožja imajo pred vsemi drugimi ključno prednost: izognejo se povračilnemu udarcu. Kaj je namreč bolje kot uporabiti orožje, katerega učinki se pripišejo besnim silam narave, čeprav jih je v resnici spodbudil človek. Dokazati, da tsunamiji, potresi, suše ali povodnji niso »čisto naravno povzročeni«, je pač vse prej kot preprosto.

V oktobru 1976 so se radijski in radarski sistemi po svetu soočili z novo vrsto motnje; ugotovljeno je bilo, da prihaja iz SZ, iz Rige. Dva meseca zatem so se motnje še okrepile in bile zaznavne po vsem svetu. Šlo je za stoječe valove dolžine 1600 km, ki so pulzirali na 4 – 26 Hz. Te blokade so popolnoma spremenile tok meteoroloških pojavov; vreme je ponorelo – sneg je padal na Floridi, v Evropi pa so divjale poplave. Le lahkoverni verjamejo, da vremensko orožje od takrat do danes ni bilo več uporabljeno.

Teslovi poskusi so potekali tudi na področju mehanskih oscilatorjev. Znano je, da je l. 1898 z elektromehaničnim oscilatorjem povzročil manjši lokalni potres v delu Manhattna. Oscilator je uničil s kladivom, preden je povzročil resno škodo, potem pa je izjavil, da bi brez težav zrušil Brooklynski most, če bi se mu zahotelo. Pozneje je novinarjem še povedal, da bi z ustreznim oscilatorjem, uglašenim na lastno frekvenco Zemlje (če bi jo lahko odkril), naš planet zlahka prepolovil. In ni se motil.



Prezrti genij

Nikola Tesla je bil genij, ki svojih talentov ni razvil in uporabil po naključju. Bil je visoko duhovno bitje, ki se je razvijalo v drugih, tehnološko razvitejših svetovih, in se na poti svojega razvoja ustavilo na Zemlji, da bi pripomoglo k njenemu tehnološkemu napredku.

Čeprav se zdi, da ga je bolj kot karkoli drugega zanimala predvsem tehnologija, je bil velik človek tudi po moralnih in srčnih vrednotah. Želel si je osrečiti človeštvo in ga osvoboditi, a ni okleval pri navezovanju stikov z vojaškimi generali in finančniki. A če bi mislili, da ga je zanimal denar, bi se motili. Želel je ponuditi bolj humano orožje v času, ko brez orožja človeštvo ni znalo živeti. Ogibal se je družbe in žensk, a ne zaradi nedružabnosti, temveč zato, ker je bilo raziskovanje njegova strast. Imel pa je nenavadno nežen odnos do živali, predvsem do ptic. Te so bile njegovi srčni prijatelji. Z njimi se je pogovarjal, jih zdravil in hranil ter njihovo dobrobit postavljal pred vse drugo. Ob vsem, kar je izumil, se je zavedal, da tehnologija brez etike človeka vodi v propad, dokler človeštvo še ni zrelo zanjo.

Prispevek, ki ga je dal človeštvu Nikola Tesla, je neprecenljiv. Pokazal je, da so možnosti za izkoriščanje naravnih sil neizčrpne in da se pravih raziskav nismo še niti zares lotili. Meje možnega je prestavil bolj kot kdorkoli drug pred njim in za njim. Žal družba v njegovem času še ni bila zrela za takšen napredek in je številne njegove izume izkoristila – tako kot vse doslej – za dosego neplemenitih ciljev ozkih priviligiranih krogov.

Morda so prav Teslove fantastične ideje krive, da se je resničen razvoj znanosti po njem pričel odvijati daleč od oči javnosti. Tesla tega ni želel in je že leta 1903 govoril o možnostih za osvoboditev človeštva od dela za preživetje. Kopica njegovih izumov visoke tehnologije (brezplačna energija in umetna inteligenca) bi svet v hipu izvlekla iz številnih obstoječih kriz – energijske, prehranske, vodne, pa tudi ekonomske, finančne itd., a tu je pri veljakih naletel na gluha ušesa. Človek, ki se ubija s preživetjem, nima ugodnih pogojev za razmišljanje o filozofskih vprašanjih, napredna tehnologija, ki bi mu to breme odvzela, pa bi ga lahko v tolikšni meri osvobodila, da bi se globlje podal v duhovnost. Žal Tesli ni bilo dano, da bi doživel takšno uresničenje svojih vizij. Niso ga razumeli in še danes ga mnogi ne razumejo. Bil je človek mnogo pred svojim časom. Ni pričakovati, da se bo človek njegovega kova zopet rodil pač pa pravijo, da bo celotno človeštvo, spodbujeno z njegovimi idejami, ustvarjalni dedič njegove zapuščine.

Kako lepo bi bilo, da bi se danes pojavil nekdo, ki bi z enako prodornostjo kot Tesla v svojem času, prebudil človeštvo iz materialistične otopelosti in zaverovanosti v lažno znanost, ki bi sklatil profit in denar z vrha lestvice vrednot in tam ustoličil ljubezen in modrost. A da bi ta rešitelj lahko svet odrešil tudi revščine in pomanjkanja, bi potreboval nekaj Teslovih izumov za proizvodnjo brezplačne energije, ki jih do današnjega dne dobro skrivajo. Tega z vetrnimi in sončnimi elektrarnami ni mogoče uresničiti.

Avtor besedila: Zoran Železnikar