Čas

Ali si lahko predstavljate kakršnokoli gibanje, če ne bi obstajal čas? To seveda (za naše razumevanje) ne bi bilo mogoče. Če se je v nekem prostoru (obstoječ prostor je predpogoj za pojav časa) nek predmet premaknil, potem je med staro in novo lokacijo predmeta razlika, ki jo merimo z nekakšnim merilom - časom. Dva predmeta ne moreta obstajati na istem prostoru, razen, če ju ločuje - čas. Če se nekaj kakorkoli spremeni, potem spremembo zaznamuje čas. Brez časa bi spremembe ne bile možne, saj bi bilo vse statično, nespremenljivo. Čas je nujna sestavina, če želimo obravnavati spremembe, če se želimo soočati z množico predstav in ne le z eno. Življenje pa je večna in nenehna sprememba.

Ali obstaja kak neizpodbiten, resničen dokaz, da linearen čas, kot ga pojmujemo ljudje, obstaja? Preteklost in prihodnost sta nastali le zato, ker obstaja dimenzija časa. Preteklost je vse tisto, kar smo doživljal in shranili v svojem spominu, prihodnost pa tisto, kar mislimo, da bomo doživljali. Zavest (na naši ravni dojemanja) bi bila brez časa oropana spreminjanja izkustev - življenja. A čas, za katerega mislimo, da je nekaj determinističnega, natančno določenega, je le ena od najbolj temeljnih iluzij. Dejansko je čas zelo subjektiven pojav, saj vemo, da je odvisen od tega, na kateri strani straniščnih vrat stojite, kadar vas nekam tišči.

Predstavljajte si, da linearni čas ne obstaja, pač pa obstaja ogromno skladišče slik. Kakršnih koli, o čemerkoli, skratka ogromno skladišče slik. In zdaj si predstavljate, da zavest stopi k eni sliki in si jo ogleda ter potopi in vživi v informacije, ki jih slika izraža. Zatem stopi k drugi sliki, ki je le za spoznanje drugačna, in ob njej stori isto. In tako se premika od slike do slike. Ali ne bi to zaporedno ogledovanje slik ustvarilo iluzije časa?

Zdaj pa si zamislite enako sceno, le da zavest opazuje hkrati dve sliki. Tokrat je prisotna tako rekoč v dveh stvarnostih hkrati. Ali bi bilo za zavest to kaj nemogočega? Zakaj bi jo pri tem kaj omejevalo? Zavest je lahko prisotna na poljubno mnogo slikah (v poljubno mnogo dimenzijah) hkrati, a pri tem se razdeli v poljubno mnogo individualnih zavesti, da bi ne prišlo do zmešnjave.
Čas je le iluzija, pojav, ki temeljne, kozmične zavesti v ničemer ne omejuje, saj je le pripomoček za sekvenčno, zaporedno obravnavo dogodkov. Ali si lahko predstavljate, da vsi vtisi, vse te prostorske slike sicer obstajajo hkrati, kot velikanski hologram. Zelo razvita zavest lahko preskoči na katerokoli sliko (dogodek v preteklosti ali prihodnosti) in se hip zatem spet vrne nazaj. Kozmična zavest nima omejitev. Človekova zavest pa je s predstavami (iluzijami) omejena kopija kozmične zavesti.

Inteligenca RA pravi, da v vsaki gostoti zavesti (mi se nahajamo na 3D) obstajata kombinaciji Prostor-čas in čas-prostor. V Prostor-čas ves prostor obstaja istočasno, čas pa teče. V čas-prostoru pa so vsi časi simultani. Ob smrti zamenjamo prostor-čas za čas-prostor.

Komentarji   

+2 #1 miha 06:13 25-05-2010
Super članek ...
Citat

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih