vprasanjePretresljivo, kako malo zavesti je v naših vsakodnevnih dejanjih. Morda o tem nikoli niste razmišljali, pa vendar je naslednji razmislek dragocen, saj lahko močno spremeni naše odzive in s tem kakovost življenja.

Kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo

Ali ravnam kot navdušen potrošnik, nekdo, ki ga nakupovanje osrečuje? Sem se res voljan sprijazniti s tako bednim nadomestkom za srečo? – So moji kriteriji za nakupovanje realni ali nekritično privzeti, plod propagande? – Kakšen smisel ima nakup tega predmeta? Ali kaj podobnega že imam? – Me je pritegnila predvsem cena? Ali lahko za to ceno pričakujem potrebno kakovost? – Ali kak podoben kos oblačila že imam? – Kaj mi jamči, da ta kozmetika ne bo povzročila neugodnih dolgoročnih učinkov? – Ali bo ta pijača dobro vplivala na moje telo? – Sem se dovolj prepričal o posledicah? – Me k nakupu teh sladkarij vodi odvisnost od njih? – Kaj bom napravila s starimi čevlji? – Sem dobro pregledal domačo zalogo in vsebino hladilnika? – Kaj pa, če bi z nakupom še malo počakala in premislila vse skupaj?

Govorimo stvari, ki jih ne želimo izreči

Ali me je v agresiven in aroganten odziv prisilil sogovornikov ton? Sem dovolil, da so me preplavila čustva in mi zameglila trezno presojo? – Ali se je v meni zganila kaka potlačena zamera in me vodila v preoster odziv? – Kaj pa, če je moja ocena trenutnega položaja neobjektivna? – Ali odrekam sogovorniku pravico do lastnega čutenja, razmišljanja in izražanja? Ali trmasto vztrajam pri svojem le zato, ker hočem imeti prav? – So prišle izrečene besede iz duše ali iz ega? Ali me je ob tem prevzelo neprijetno občutenje, nelagodje? – Ali ni to, kar pravkar počnem, grdo opravljanje? Kako bi se ob izrečenih besedah počutila jaz na mestu sogovornika? – Se zavedam, da za svoje izjave nosim vso odgovornost in pridelujem ustrezno karmo? – Sem sposoben zavzeti tolerantnejšo, prijaznejšo držo?

Počnemo stvari, ki jih ne želimo početi

Ali sem pravkar ravnal v skladu z notranjim glasom duše ali me je k odločitvi vodil strah? Ali se s tem dejanjem podajam na teren odrekanja in žrtev, ustvarjam s tem tesnobo v sebi? – Je moj odziv posledica pomanjkanja samozavesti? – Zakaj to pravzaprav počnem? Zato, da bi upravičil (domnevna) pričakovanja nekoga ali pa ravnal z ustaljeno podobo o sebi? Ali to počnem le zaradi denarja? – Kako bo tole (sedenje, delo, aktivnost, vdajanje razvadi) vplivalo na moje zdravje? – Sem zopet ravnala po starem vzorcu, v svojo škodo? Ali pa ravnam sebično? – Kaj s tem ravnanjem sporočam svetu? – Ali se zavedam dolgoročnih posledic in nastale škode? Ali to dejanje prinaša negativno karmo? – Sem zopet ravnal v nasprotju z zavedanjem, kaj je prav? Se na tak način izogibam odgovornosti?

Vdajamo se uničujočim razvadam

Ali res potrebujem še eno pivo? – Ali nisem že pred nekaj minutami použil dovolj sladkarij? – Se zavedam, da sem od tega (hrana, pijača, seks, računalnik, TV, razvada…) že odvisen? Kaj se bo zgodilo, če tega ne storim (pojem, popijem, se odrečem…)? – Kaj me sili v nezdrav način življenja? Se zavedam dolgoročnih posledic takšnega ravnanja? Ali sem sposobna premagati to željo, ki prinaša negativne učinke? – Je z mojo oceno, kdaj imam dovolj, vse v redu? Se zavedam, da to uničuje mojo dobro samopodobo? – Kaj bi bilo pametneje storiti kot žrtvovati čas tej škatli, ki me psihično pohablja (TV, telefon, internet)? – Ali bi za spremembo sedla na kolo ali se sprehodila, namesto da se peljem? – Kaj ko bi, namesto da se odpravim nakupovat, preverila svojo staro garderobo? – Ali ne bi namesto ogleda filma svojo pozornost raje posvetil nekomu, ki mi lahko pozornost vrača – svoji dragi?

Razmišljamo stvari, ki nas ugonabljajo

Ima misel, ki me pravkar zaposluje, pozitiven ali negativen naboj? Je človek ob takšnem razmišljanju lahko srečen? – Ali igram vlogo žrtve? Ima tale strah kake realne temelje? Kaj bi se hudega zgodilo, če bi se grožnja uresničila? – Ali lahko najdem v tem, na videz negativnem dogodku, kaj dobrega? Morda se izkaže na dolgi rok? – Zakaj mislim, da si odziva, ki me zdaj bremeni, ne zaslužim? – Ali zopet nasedam informacijam, ki so manipulacija z javnostjo? – Se je zopet oglasil neusmiljen sodnik v meni? Ali ni moja reakcija pretirana? Kdo mi jamči, da so moja pričakovanja pravilna? – Ali se nisem s tem že dovolj ukvarjala? – Bom zaradi nerealnih rokov uničil svoje zdravje? – Zakaj se obremenjujem s tem, kaj bi si utegnili misliti drugi? – Ali to razmišljanje ruši mojo samopodobo? – Zakaj ne dopuščam, da bi drugi razmišljal drugače? Zakaj zavračam možnost, da je v njegovem pogledu kaj soli? Kako si drznem soditi, ko pa ne poznam njegovih okoliščin in njegovih izkušenj? – Zakaj si domišljam, da bi se moral nekdo zaradi mene spremeniti? – Ali tole razmišljanje budi v meni prijetne občutke, me plemeniti? Je to stališče resnično ustrezno? Ali ni že čas, da storim korak naprej? Ali tako kot jaz razmišlja plemenit, srčen človek? – Ali moje misli dokazujejo, da verjamem v ljubezen in v dobroto v človeku? – Česa me ta dogodek uči, kakšna lekcija se skriva v njem?

Vsi navedeni neustrezni odzivi imajo skupni imenovalec: tako razmišljamo in ravnamo, ker se ne cenimo, ker ne vemo, kdo smo. V to, kdo smo, se še nikoli nismo zares poglobili. Naša podoba o nas samih je slaba, pomanjkljiva, okvarjena, nepopolna, ker ne poznamo celote. O celoti nas nihče ni poučil. Zato se sprijaznimo s stvarmi, vplivi, posledicami, s katerimi se sicer nikoli nebi.

Stara modrost pravi: ključ sreče in uspeha je edinole v tem, da se soočimo s samim seboj in odkrijemo skrito resnično lepoto in moč duše, ki je skrita v nas.