V tem zapisu navajamo odlomke iz del Rudolfa Steinerja, ki so namenjeni tistim, ki želijo razviti v sebi skrite duševno duhovne (okultne) sile. Te vaje se imenujejo »Vaje ob strani življenja« (Nebenübungen).

Odlomki so vzeti iz naslednjih tekstov (prevod Samo Simčič):
»Navodila za ezoterično šolanje« GA 42,
»Kako doseči spoznanja višjih svetov« GA 10,
»Tajna znanost v osnovi« GA 13.
(Oznaka GA pomeni Gesamtausgabe, celotna izdaja del Rudolfa Steinerja.)

 

SPLOŠNE ZAHTEVE

V tem, kar bo sledilo, bomo predstavili pogoje, ki morajo biti osnova okultnega razvoja. Nihče naj ne misli, da lahko s kakršnimikoli merili zunanjega ali notranjega življenja napreduje, če teh pogojev ne izpolnjuje. Vse meditativne vaje in vaje iz koncentracije ter siceršnje vaje bodo brez vrednosti, ja, v določenem pogledu celo škodljive, če življenja ne urejamo v smislu teh pogojev. Nobenih sil ni mogoče človeku dati; mogoče je le sile, ki so v njem, popeljati v razvoj. Ne razvijajo se same, ker obstajajo zanje zunanje in notranje ovire. Zunanje ovire odpravimo z naslednjimi pravili, notranje pa s posebnimi navodili o meditaciji in koncentraciji itd.


Jasno mišljenje

Prvi pogoj je prisvojiti si popolnoma jasno mišljenje. V ta namen si je treba vzeti četudi samo kratek čas, le kakih pet minut, kolikor več, toliko bolje, v katerem se je treba osvoboditi blodenja misli. Treba je postati gospodar v svojem miselnem svetu. Človek ni gospodar, če zunanje razmere, poklic, kakršnekoli tradicije, družbene razmere, tudi pripadnost določeni narodnosti, dnevni čas, določena opravila določajo, da se ukvarjamo z neko mislijo in kako to misel razpredamo. Treba je v omejenem času po svobodni volji izprazniti dušo od običajnega, vsakdanjega miselnega toka in z lastno iniciativo postaviti v njeno središče neko misel. Ni treba meniti, da mora to biti izredna ali zanimiva misel; kar je treba v okultnem pogledu doseči, bomo celo bolje dosegli, če na začetku težimo k temu, da izberemo kar se da nezanimivo in nepomembno misel. Tako bomo bolj spodbudili samostojno silo mišljenja, medtem ko misel, ki je zanimiva, samo trga samostojni jaz. Bolje je, če si ta pogoj zastavimo tako, da mislimo o buciki kot pa o velikem Napoleonu. Rečemo si: izhajam iz te misli in s kar najbolj notranjo iniciativnostjo razvrščam vse, kar je po samem predmetu mišljenja povezano z njo. Misel naj ob koncu tega časovnega prostora še ravno tako barvito in živo stoji pred našo dušo kot na začetku. To vajo delamo dan za dnem, najmanj en mesec; lahko vsak dan izberemo novo misel, lahko pa se več dni držimo ene in iste. Na koncu prakticiranja takšne vaje poskusimo privesti v zavest občutek trdnosti in gotovosti, ki ju pri subtilni pozornosti do lastne duše kmalu opazimo, in nato vajo zaključimo tako, da osredotočimo svojo misel na glavo in na sredino hrbta (možgani in mozeg), kot da bi hoteli ta občutek vliti v ta del telesa.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih