Spolnost v evangelijih
(7)


Čeprav nam osrednji krščanski simbol, kot smo videli, govori o spolnosti, so v Svetem pismu, ki ga sestavljajo štirje glavni evangeliji, sporočila o spolnosti dobro zamaskirana, kar pa ne velja za kasneje odkrite evangelije. To ni presenetljivo, saj so bili prvi kristjani gnostiki, ki so dobro poznali in uporabljali moč spolnega ognja.

Rano krščanstvo je sestavljala skupina slabo povezanih gnostičnih skupnosti z različnimi tolmačenji Jezusovih sporočil. Običajno se je vsaka opirala na enega od številnih evangelijev. Jezus je bil gnostik, izvirna krščanska cerkev, katere poglavar je bil apostol Peter, pa je bila gnostična cerkev. Jezus je bil poročen in je s svojo družico Marijo Magdaleno, ki jo je Cerkev v verski doktrini – tako kot vse ženske – odrinila in razvrednotila, prakticiral napredno spolnost.

Nekateri voditelji gnostičnih skupin so imeli globoka lastna duhovna izkustva Boga in so razumeli ezoterični, tajni pomen biblijskih zgodb ter skrivnost spolne magije; govorimo o »Petrovi liniji«. Več pa je bilo Pavlovih sledilcev, ki so razumeli sporočilo ljubezni, niso pa bili sposobni sprejeti praktične poti, poti popolne spolnosti oziroma spolnih misterijev. Njihova pot je bila predvsem slepa vera, ki je postopoma prerasla v fanatizem. Spolnost in vse, povezano z njo, so zavračali. Žal je prav Pavlova linija prevladala, zgradila močno cerkveno hierarhijo, odrinila in zatrla vse ostale. Vse sledilce so doletele številne neprijetne posledice, s katerimi se soočamo še danes. Jezusova zgodba in originalni evangeliji so bili močno spremenjeni, Jezusova sporočila svetu pa so doživela več zaporednih cenzur.

Človeška spolnost je bila razglašena za nečisto in grešno, razen tiste, namenjene zaploditvi potomstva. Takšna spolnost seveda ne spodbuja k temu, da se moški in ženska v spolnem aktu zlijeta in v spoju duš dosežeta stik z božanskim Očetom. Naravno ravnovesje med moškim in ženskim polom je v krščanski religiji zrušeno.

V drugem stoletju je Lionski škof Irenaeus iz široke palete evangelijev izbral štiri primerne, vse ostale pa prepovedal. Bil je velik borec proti gnosticizmu in je sprožil obračunavanje z vsem, kar je dišalo po mistiki, magiji in nadnaravnem. Cesar Teodozij je razglasil vse ostale evangelije za krivoverske in v naslednjih stoletjih so bili poskriti ali uničeni.

Za ogromno škodo je poskrbel tudi Cesar Konstantin. Nekdanji svet matriarhalnega poganstva je spremenil v patriarhalno krščanstvo, pri čemer je demoniziral ženskost in ženske izobčil iz aktualne religije. Ženska, ki je dotlej veljala za nepogrešljiv ključ za človekovo razsvetlitev, je bila vržena iz vseh božjih hramov. Iz Svetega pisma je bilo na drugem cerkvenem koncilu l. 553 izločeno tudi učenje o reinkarnaciji človeka.

Toda leta 1886 je bil v egiptovski puščavi najden Petrov evangelij, ki so mu v 20. stoletju sledila nova odkritja: evangelij po Tomažu, Judi in Mariji Magdaleni. Ko pa je bila l. 1945 v gornjem Egiptu najdena knjižnica Nag Hammadi, zbirka trinajstih starodavnih zapisov s preko petdeset besedili, je bil človeštvu znova vrnjen velik del gnostičnega znanja, za katerega je veljalo, da je bilo v bojih Cerkve s heretiki izgubljeno. Tako smo prišli do Tomaževega in Filipovega evangelija, Evengelija resnice, Razlage duše in drugih pomembnih besedil, ki Jezusovo učenje in sporočila ranega krščanstva razkrijejo v mnogo jasnejši luči.

Iz novo odkritih besedil je razbrati več pomembnih Jezusovih sporočil. Eno najpomembnejših je, da ljubezenski odnos moškega in ženske enako svet kot odnos človeka do Boga, kajti partnerja prav skozi ta odnos dosežeta spoznanje Boga in odrešitev. Gre za enako sporočilo, ki so ga že mnogo pred Jezusom oznanjali veliki avatarji in duhovni učitelji človeštva. Že bežen pogled zadostuje za spoznanje, da so pred krščanstvom božanstva vedno častili v moško-ženskih parih: Krišno in Radh, Ramo in Sito, Šivo in Parvati …

V Filipovem evangeliju in v zvitkih iz Nag Hamadija tudi izvemo, da je smrt ženske ali moškega posledica spolne razdvojitve oz. diferenciacije človeka. Preden sta padla v izvirni greh, sta bila pri Očetu v Raju združena v Enosti. S padcem se je vse spremenilo. Kristus je prišel, da bi njuno rano zacelil, razkril stapljanje duš v ognju ljubezni kot pot do ponovnega zlitja in tako ohrabril tiste, ki se želijo vrniti k Očetu.

Pomembna je še ena podrobnost: odrešitev ni bila obljubljena vsem, temveč le tistim, ki bodo ljubezen – predvsem tisto med moškim in žensko – zopet povzdignili v dejanje svetosti. Povedano drugače – Raj si zaslužimo le s čisto spolnostjo, ki vključuje elemente spolne magije. Uporabo spolnih misterijev v spolnosti sem v svoji knjigi poimenoval »napredna spolnost«.

Starodavno skrivnost spolne magije, ki govori o naravnem obvladovanju, razvijanju in oplemenitenju naše uspavane spolne energije za dosego naše popolne preobrazbe, so poznala in skrbno varovala vsa najnaprednejša in najčistejša človeška bitja. To skrivnost gnostiki poimenujejo sveta alkimija ali Arkana A.Z.F., tantriki maithuna, Tibetanci pa yab-yum.

Ko znamo razbrati skrivni pomen besedil Svetega pisma, ugotovimo, da uči o transmutaciji spolne energije, torej o istem kot gnostični tantristi z vzhoda. Žal pa je malo takšnih, ki o tem kaj vedo, in še manj tistih, ki si drznejo o tem govoriti. Spolna magija je bila zlorabljena za namene tistih, ki služijo temi; uporabljajo jo za zasužnjevanje zavesti, čaščenje spolne sle, krepitev strasti ter za naše razčlovečenje.

Izgon iz Raja je bil, kot smo omenili, posledica nespoštovanja misterija spolnosti. Kako se vrniti v Raj (v simbolnem pomenu) je bilo javno razkrito šele preko mojstra Samaela, pred tem pa ni bilo nazorno pojasnjeno v kakem dostopnem besedilu ali duhovnem sistemu.

Kristus je bil poslan človeštvu, da bi ga naučil, kako s pravo spolnostjo zopet zbuditi v sebi božansko bitje; to simbolično pomeni vračanje v Raj. V omenjenih tekstih iz Nag Hammadija pa ni razkrito le dejstvo, da je spolnost najsvetejši zakrament, temveč je tudi razloženo, kako ga izvajati v realnem življenju. Čist spolni odnos vodi k drugemu rojstvu, o katerem Jezus govori Nikodemu, in v nas se rodi Kristus, kar predstavlja povratek človeka v nedualno Enost. V takšnem spolnem odnosu, ki ga vodi Duh in ne spolni organi, se rojeva nekaj nesmrtnega, težke in grobe energije se prečiščujejo v božansko svetlobo.

Vsakdo lahko v sebi ob ustreznem duhovnem čiščenju in prakticiranju spolne magije zbudi dovolj visoko zavest, da začuti Stvarnikovo moč – Kristusa v sebi.

Skrinja zaveze

Skrinja zaveze je najsvetejši predmet čaščenja starih Hebrejcev, a tudi krščanstvo, ki se v številnih podrobnosti naslanja na hebrejsko Biblijo (Tanakh), je ta predmet postavilo med najpomembnejše verske relikvije.

Kakšen je, če nekolikopoenostavimo, pravi simbolni pomen Skrinje zaveze? Da bi to dognali, je treba razvozlati pomen predmetov v njej. Kot navaja Sveto pismo, so bili v njej: Mojzesove plošče Zaveze z vklesanimi desetimi božjimi zapovedmi, zlata kupa z mano (Sveti gral) in Aronova palica. Po opisih iz babilonskega Talmuda sta se na pokrovu skrinje nahajala dva kerubina z razprostrtimi krili. Kako si vse to razlagati?

Mojster Samael pokaže, da so vse to spolni simboli. Aronova palica je simbol falusa, zlata kupa je simbol vagine (kupa je znan gnostični simbol zanjo), plošče Zaveze z desetimi božjimi zapovedmi pa so navodila za izvedbo »čarovnije ljubezni«, spolne magije, ki prebudi Mojzesovo bronasto kačo – kundalini.

Kot vemo, sta kerubina angela, ki ju je Bog postavil na vhod v Raj, ko sta ga Adam in Eva zapustila. Pri izvirni skrinji se kerubina na pokrovu nahajata v položaju, ki spominja na položaj ljubimcev v tantričnem odnosu (a pozor - pri kasnejših upodobitvah so kerubina ločili); moški kerubin je v položaju lotosa, ženska pa mu sedi v naročju. Njuno simbolno sporočilo: v Raj lahko prideš le preko svete spolnosti. Spolni akt je svet; preko njega prideš do zaklada, ki se nahaja znotraj.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih