Spolnost in religija
(6)

Spolnost in duhovnost sta povezani. Tudireligije, katerih poslanstvo je razlagati duhovne pojave, ne morejo mimo dejstva, da je spolnost izvor življenja. Spoznali smo že, da je spolnost največja moč človeka in tudi orodje za dosego razsvetlitve, najvišjega spoznanja, a ta informacija je bila doslej dobro varovana. Spolnost je pomemben predmet obravnave večine religij, kar pa pred verniki dobro skrivajo.

V ozadju vseh religij se skrivajo ista gnostična spoznanja, ki pa jih predstavlja vsaka po svoje. Tudi temeljna usmeritev krščanstva ne more skriti gnostičnega duha, vendar pa so izvorno čista izročila cerkveni voditelji krepko izmaličili, spremenili ali celo izbrisali. O spolnosti govorijo na skrivnosten način, tako da je težko razbrati, kaj se skriva v ozadju. V kasneje odkritih evengelijih (l. 1945), predvsem tistih iz knjižnice v Nag Hammadiju – Filipov, Petrov, Tomažev in Judov evangelij, najdemo pomembna sporočila ranega krščanstva, ki razjasnijo marsikaj iz Jezusovega učenja, tudi v zvezi s spolnostjo. Eno od najpomembnejših je, da je ljubezenski odnos moškega in ženske enako svet kot odnos človeka do Boga, kajti partnerja prav skozi ta odnos dosežeta spoznanje Boga in odrešitev. To je enako sporočilo, ki so ga pred Jezusom oznanjali avatarji in duhovni učitelji človeštva.

Sveto pismo, temeljni dokument krščanstva, bi lahko kratko povzeli takole. Prva človeka, Adam in Eva, sta srečno živela v Raju, potem pa sta zagrešila izvirni greh in bila iz Raja izgnana. Zašla sta v težave, ker sta kršila božje postave ter se odvrnila od Boga. Toda Bog je poslal Jezusa, svojega sina, da človeštvo pouči o pomenu ljubezni do Boga in do človeka. Jezus je zastavil vse svoje napore, da bi nas zopet pripeljal domov, k Bogu, a ga nismo razumeli.

Izhodiščni dogodek, ki sproži celotno svetopisemsko dogajanje, je torej izvirni greh, v katerem smo že prepoznali spolni prekršek. Vendar pa kljub njegovim usodnim posledicam v Svetem pismu ni izrecno pojasnjeno, za kakšno konkretno napako je pravzaprav šlo. Ali z vcepljanjem strahu pred Bogom – kar počne Stara zaveza – in z zgledi, kako naj Boga vzljubimo – po Jezusovem zgledu – ne da bi vedeli, v čem grešimo, lahko dosežemo odpravo napake?

Ko poskušamo stvarem priti do dna, se nam pojavi vrsta vprašanj. Zakaj je v krščanski religiji spolnost zastrta? Zakaj telo velja za grešno, nečisto, spolni odnos, ki ni namenjen spočetju otrok, pa za nečistovanje? Zakaj je odnos med moškim in žensko popolnoma izkrivljen; položaj moškega je povzdignjen, ženska pa je odrinjena na obrobje? Pri vsem omenjenem gre za poseganje na področje spolnosti. O teh vprašanjih bo več govora kasneje.

Simbolika križa in heksagrama

Da je spolnost kot bistveni element vključena v same temelje krščanske religije, dokazuje njen osrednji simbol – križ, ki velja za enega najmočnejših simbolov nasploh. Nepoučeni v tem simbolu prepoznavamo predvsem mučilno napravo, na kateri je bil Jezus iz Nazareta križan, kar vzbuja v nas neprijetno, tesnobno počutje. Toda temeljna simbolika križa je povsem drugačna.

Križ nakazuje, da je stvarstvo v znamenju dveh sil, dveh vidikov – moškega in ženskega, jina in janga, ki sta temeljni načeli stvarstva. Vodoravna, ležeča prečka križa simbolizira žensko načelo ali vagino (v sanskrtu joni), navpična pa moško načelo oziroma penis (v sanskrtu lingam, v latinščini falus). Sekanje prečk nakazuje, da je srečanje moškega in ženskega principa izvor vsega življenja in kozmičnih moči, spolni akt pa sredstvo za rojstvo novega življenja, pa tudi odrešitev.

Pri zgodnjih krščanskih skupnostih je bil križ enakokrak (imenovan tudi grški križ), pogosto vrisan v krog, ki simbolizira Enost, kasneje pa je bila navpična prečka podaljšana (latinski križ), s čemer je bil pravi pomen zabrisan, obenem pa je križ postal podoben mučilni napravi. Nekatere verske sekte, ki so poznale resnični Jezusov gnostični nauk, denimo vitezi templjarji, so kot svoj simbol uporabljale enakostranični križ.

Stari Egipčani so namesto križa uporabljali nekoliko drugačen simbol – ank, ki se od križa razlikuje po tem, da sta spolni načeli grafično nekoliko konkretneje nakazani. Moško načelo je, tako kot pri križu, v spodnjem delu simbola ponazorjeno z vertikalno črto, zgornji del pa z mandljastim ovalom – nazornejšim prikazom ženskega spolovila – ponazarja ženski princip. Oba organa se dotikata na ločilni, vodoravni črti. Sporočilo je identično!

Enakostranični križ z zakrivljenimi roglji se imenuje svastika, življenjsko kolo, ki je prastar budistični in hinduistični simbol, pa tudi poganski simbol sreče. Uporabljal ga je tudi Hitler, ki pa je smer vrtenja zasukal, da se vrti v levo … in priklical nesrečo.

Tudi muslimanski simbol zvezde z mladim Mesecem simbolizira isto stvar – sveti spoj moškega načela (zvezde ali Sonca) z ženskim (Mesec), s katerim se doseže božansko.

Temeljna simbolika križa je torej zlitje moškega in ženske, torej ljubezen, njegovo sporočilo pa, da pot do cilja, osvoboditve, vodi skozi spolni odnos! Ko razumemo pravi pomen tega simbola, nas ta navdaja z optimizmom in krepi vero v ljubezen, ki je bila temeljno sporočilo Jezusovega delovanja.

Gnostiki omenjajo še en pomen križa. Vodoravna črta predstavlja materialni, fizični razvoj, navpična pa duhovnega. Prebujen človek mora zasledovati oba.

Enako simboliko kot križ ima tudi heksagram, šesterokraka ali Davidova zvezda, simbol judovstva. Sestavljena je iz dveh enakostraničnih trikotnikov; s konico navzgor obrnjeni ponazarja moški vidik, navzdol obrnjeni pa ženskega. S prekrijem trikotnikov oziroma združitvijo moškega in ženskega principa dobimo šesterokrako zvezdo, ki ima enak pomen kot križ: moško in žensko načelo sta izvorna arhetipa stvarstva, spolni akt kot dejanje njune združitve pa je izvor življenja.

Portali gotskih cerkva ne spominjajo po naključju na vagino, kupolaste zgradbe katedral in mošej pa na maternico. V zvonikih cerkva in muslimanskih minaretih ter obeliskih je zlahka prepoznati simbol falusa. Ali menite, da je naključje, da v najpomembnejših svetovnih prestolnicah (denimo v Rimu, Londonu ali v Washingtonu) zgradba s kupolo in obelisk vedno nastopata v paru?

Vidimo torej, da je tudi pri krščanstvu – kot pri vseh religijah, ki temeljijo na gnostičnih temeljih – spolnost osrednji koncept, ki daje smisel vsemu ostalemu. V tem se krščanstvo prav nič ne razlikuje od hindujskega pojmovanja, pri katerem je simbolika veliko iskrenejša, odkritejša – čaščenje spolnih organov, lingama in jonija. Razlika je predvsem v tem, da krščanstvo spolnost dosledno prikriva in navzven celo zatira, hinduizem pa se z njo sooča, čeprav »navadnim« hindujcem globlja simbolika ni več jasna in razumljiva.

Pravo sporočilo religij je, da vse stvarstvo temelji na načelu ljubezni, na srečevanju moškega in ženskega načela, kot tudi to, da je spolni akt kot dejanje ljubezni pot do naše uresničitve. Ko je svet krenil v smeri krepitve ega, sporočilo križa – sporočilo ljubezni in ljubečega povezovanja spolov – ni bilo več zaželeno. Pa vendar to sporočilo tisti, ki imajo dovolj duhovnega znanja, še vedno lahko razberejo.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih