(Iz knjige Spregledano poslanstvo spolnosti – Deveto poglavje – uvodno besedilo)

Nove informacije, ki zagotovijo celovitejši pogled na določeno problematiko, vedno povzročijo spremembo odnosa do nje in pokažejo nove možnosti. Zato je znanje ključ do napredka. Posebno močan ključ je znanje o spolnosti.

Religije trdijo, da je bil spolni padec, imenovan izvirni greh, prelomni dogodek v razvoju človeka; raziskali smo že, zakaj. Rodil se je ego in nas popeljal v temo, ki postaja vse bolj črna. Dokler napake ne popravimo, ni nikakršnih možnosti, da bi se razvoj usmeril v pozitivno smer. Pomembno je, da se tega zavemo. S prepoznavo napake smo dobili priložnost, da korenito spremenimo svoje življenje; z novim znanjem pa prevzamemo nase tudi odgovornost, kajti zdaj vemo, kakšne posledice ima nadaljevanje stare prakse.

Resnično poslanstvo spolnosti smo doslej popolnoma spregledali. Največja težava je pravzaprav v tem, da se nismo zavedali, da je s sedanjo spolnostjo nekaj narobe. Dokler se v problem dovolj ne poglobimo, rešitve ni mogoče najti. Past ega, v kateri smo se znašli, je tako premetena, da ni preprosto najti poti iz nje. Problema ne moremo reševati, dokler se ga ne zavemo. K sreči ima vsaka zgodba svoj konec. Dovolj dolgo smo tipali v napačni smeri; zdaj nam je menda jasno, da bo treba luč iskati na nasprotnem koncu.

Vse pomembnejše spolne vidike, ki preprečujejo človeku pot do resničnega napredka, smo že osvetlili, ostane nam še, da spoznanja strnemo v nekaj dokončnih ugotovitev in dodamo nekaj podrobnosti, da bi bil prehod od teorije k praksi lažji.

Bistveni element spolnega odnosa je izmenjava ljubezni med njim in njo, ne pa ustvarjanje občutkov in užitkov. Za kaj pri spolnem odnosu dejansko gre, naš čudoviti jezik pove že z zgradbo besede same. Večina drugih jezikov govori o »delanju ljubezni« (to make love, fare amore, voditi ljubav …), slovensko pa se temu pravi »ljubiti se«, seveda ne v pomenu ljubiti sebe, pač pa drug drugega, podobno kot dotikati se, božati se, ljubkovati se … Gre torej za vzajemno izkazovanje in ne za ustvarjanje ljubezni. Saj ljubezni ni mogoče ustvariti; to čustvo je v nas samih in nikjer drugje. Zato je izraz »delati ljubezen« dvakrat zavajajoč, saj namiguje, da je spolni odnos ustvarjanje užitkov, kar zgreši njegovo pravo poslanstvo in enači užitke z ljubeznijo, kar je seveda nesmisel.

Prav nič ne preseneča, da čudovitega izraza »ljubiva se« Slovenci v pogovornem jeziku praktično ne uporabljamo. Nekje globoko v sebi se zavedamo, da tistega, kar beseda pomeni, ne bomo počeli. Kadar nam je do seksa, raje uporabimo izraz »pojdiva seksat« ali še raje »dajva se dol«, kar na žalost ustreza resnici; označuje, da gre za pritlehno dejanje, kakršno običajen seks pravzaprav je.

Spolnost je namenjena doseganju visokih ciljev, a kaj, ko o tem ne vemo nič. Sledimo le svojemu spolnemu nagonu in se ne zavedamo, da se zadovoljujemo le z neznatnim delčkom tistega, kar spolnost nudi, obenem pa smo deležni kopice negativnih učinkov seksa. Prav spoznanje o možnostih uporabe spolne energije za lastno plemenitenje je tisto, kar resnično odpre vrata našemu napredku. Prav to je tisto, kar nezavedajočega se, uspavanega posameznika loči od tistega, ki se je odločil postati človek v polnem pomenu besede.

Napredna spolnost je največji dar in nagrada tistim, ki imajo širše razumevanje in globlji vpogled v skrivnosti življenja ter vedo, da je spolnost osnovno gibalo vesolja. Tudi angeli se rodijo preko spolnosti, a brez pohote in nečistovanja, s pomočjo čiste spolnosti.

Zaradi povezave spolnih organov z najpomembnej­šimi žlezami, ki skrbijo za telesno-duhovni razvoj, spolni odnos – pa tudi običajen seks ustreznega trajanja – prinaša hormonsko preplavitev telesa in s tem daje močan impulz telesni ubranosti. A to je le majhen delček dobrobiti naprednega spolnega odnosa.

Največja moč, ki nam je na razpolago, je spolni ogenj v nas. Daath, kabalistično znanje o dobrem in zlu, je znanje o ognju, spolnem seveda. Vsak, ki je izkusil seks, ve, da zaradi spolnega ognja kri zavre. Da se naš spolni ogenj razplamti, je posledica duhovnih sil, sile Duha, ki se spušča navzdol do naših spolnih organov. V tem ognju je ogromna ustvarjalna moč, ki naj bi jo uporabili za svoj duhovni razvoj. To moč skuša izrabiti za svoj namen tudi zvodnik, prisoten v naši psihi – ego. Zato se lahko s tem ognjem »opečemo« ali pa izkoristimo njegovo čisto svetlobo za presvetlitev zavesti, kar ustvarja posledice, ki si jih sedaj ne znamo predstavljati.

Človeška spolnost se od živalske razlikuje po tem, da svoj spolni ogenj lahko zavestno usmerimo v dosego svojega telesno-duhovnega blagostanja. V spolnem odnosu nas ljubezen kot najmočnejša sila stvarstva krepi na fizični, psihični in duhovni ravni. Za plemenitenje osebnosti, za krepitev zdravja in vitalnosti, za medsebojno pomlajevanje, krepitev duhovne moči ter njeno vzdrževanje še v pozno starost ni boljšega načina. Ogenj ljubezni med partnerjema z leti ne usiha, kajti napredna spolnost je najboljše poživilo za partnerski odnos.

Spolnost je edinstvena priložnost za oboževanje božanskosti v templju telesa in duše partnerja/partnerke ter za popolno predajo prepletenemu toku življenja. Tako pride do združitve temeljnih ustvarjalnih sil v nas – Šive in Šakti. Gre za dejanje, ki nas vrača v Izvor, popelje v Stvarnikovo naročje. Zato je spolnost nekaj svetega, prav tako tudi zakonska zveza moškega in ženske.

Ko okusimo tok življenja in ga zajahamo kot močnega žrebca, spoznamo, da ta izkustva daleč prekašajo druge poznane užitke. V blaženosti kozmične ekstaze spoznamo, da največje zaklade nosimo kar v sebi, le naučiti se moramo, kako se dokopati do njih.

Napredna spolnost je tudi najboljši način za kontrolo rojstev in varovanje pred nosečnostjo, v primeru načrtovanja potomstva pa način za brezmadežno spočetje.

Zasuk k napredni spolnosti pomeni premik od egoizma k človečnosti, ki se začne na osebni ravni in preraste na družbeno raven. Obenem z zavestjo o naši resnični identiteti pride do krepitve ljubezni do sebe, do spremembe pogleda na sočloveka, oboje pa je znak razširjenega obzorja in zvišane ravni zavedanja.

Za resne duhovne iskalce ima spolna magija še večji pomen; ta mistična združitev duše in čutnosti je pot za dosego eliksirja nesmrtnosti in duhovnega mojstrstva. V celostni združitvi duhovnega navdušenja, vznesenosti in spolnega hrepenenja se rojeva magična zavest. S takšno zavestjo je možno delovati na višjih duhovnih ravneh in v materialni stvarnosti kot za šalo ustvarjati čudeže, kakršne so delali Jezus ali današnji indijski jogiji.

Človeštvo se dandanes nahaja v zelo nezavidljivem položaju. Z ohranjanjem sedanje spolne prakse vse bolj tone v egu. To vodi v samomor civilizacije. Negativni trend z vse hujšim ropanjem in razčlovečenjem človeka bo pripeljal v katastrofo, če ga ne ustavimo z odločno spremembo na tistem področju, kjer leži vzrok za zdrs v duhovno temo.

Človeštva kot celote ne bo rešil nihče. Za svojo odrešitev mora vsakdo poskrbeti sam. Vse drugo bi bilo kršitev svobodne volje. S spremembo odnosa do bližnjega se bo spremenilo naše opažanje sveta. Stvarnik ne bo stopil do človeka, ga pocukal za uho in nagovoril njegovo Bit, naj se že vendar spomni, od kod prihaja in kam gre. Kdor želi spati, naj spi. Da s tem zamuja lepote stvarstva, ki so mu bile od nekdaj namenjene, pa je velika škoda.