Narobe svet

Zazrti le h kratkoročnim ciljem ne znamo z analizo stanja dognati, kaj se z nami dogaja. Vlade nas zavajajo z obljubami boljšega življenja, v resnici pa želijo obdržati pridobljene privilegije in status quo. Mediji nas zavajajo z informacijami, da bi nas odvrnili od pomembnih vprašanj. Medicina nam ne želi zagotoviti trdnega zdravja, saj tako zagotavlja delo sebi in dobiček farmacevtski industriji. Zgodovinarji skrivajo resnico, da ne bi prepoznali manipulacij tistih, ki iz ozadja upravljajo s svetom. Znanost nas drži na nizki ravni razumevanja, da bi ne prišli do tehnologije, ki lahko v hipu reši svet revščine in manipulacije ...

Vse to in še marsikaj nam daje občutek, da živimo v narobe svetu, katerega značilnost je, da so stvari večinoma šle v svoje nasprotje. To se kaže tudi v tem, da ženske igrajo moške vloge, moški pa so vse bolj poženščeni. A ne znamo izluščiti dejstva, da je kronski greh sedanje družbe sebičnost, ki za svoje ozke cilje izkorišča vse. Ego, ki je srčnost skoraj popolnoma poteptal, dominira in zdi se, da je neskončno močan. Resnica se je morala umakniti laži in tako je dandanes tako na ravni institucij kot posameznikov biti neiskren ali lažniv nekaj popolnoma običajnega.

Povedano nas lahko zapelje v malodušje in obup, če se nam ne posveti: vse to in še marsikaj drugega se dogaja zato, ker človek potrebuje resne preizkušnje, da bi lahko spoznal pomen iskrenosti in resnice in tako napredoval na višjo raven zavesti. Napredoval tako, da bi se odlepil od lažnih idealov, ki jim zdaj sledi, in se odločil na piedestal postaviti človečnost, ljubezen in modrost. Da bi to lahko storil, mora skozi bolečo izkušnjo, pridobiti pa mora tudi znanje, ki omogoča resnično razumevanje sveta in sebe.

Erozija duhovnih vrednot, ki se odraža na vsakem koraku, kaže, da smo s pravimi vrednotami izgubili stik. Oddaljili smo se od sprejemanja duhovnosti in si ne znamo predstavljati, da stvarnost bolj kot fizikalni zakoni upravljajo duhovne sile, ki jih ne poznamo. Razumljivo, kajti religije, ki so poklicane za duhovno opismenjevanje ljudi, niso opravile svojega dela; duhovno znanje so nam predstavile v zelo popačeni podobi in ga obenem izkoristile za svoje cilje.

Notranja duhovna moč je tisto česar človeku najbolj primanjkuje. Te pa ni mogoče pridobiti s poznavanjem cerkvenih dogem in verskih zgodbic pač pa z znanjem o duhovni naravi človeškega bitja, o njegovem poslanstvu ter o prostranstvih, v katerih bivamo v sanjah in po smrti. Osupljivo, kako malo v enaindvajsetem stoletju vemo o življenju in stvarstvu ter kako pomanjkljiv je naš mozaik razumevanja stvarnosti. Temu ustrezna je tudi kakovost naših življenj. Materializem nam je krepko omejil širino zavedanja.

Sočutje, etika in ljubezen so elementi iz duhovnega sveta. Zato tehnološko znanje ne more prispevati k resničnemu dvigu zavesti; brez etične komponente je to znanje največkrat pogubno v rokah tistih, ki si z njim zagotovijo premoč in  nadvlado. Etike v tehničnem, materialnem svetu ne moremo najti.

Civilizacije ne morejo rešiti še tako briljantni tehnološki izumi, kajti problem se skriva v človeku in ne zunaj njega. Brez krepitve srčnosti, brez sočutja in tolerantnosti do bližnjega svet ne more postati kaj več kot poligon za merjenje sil.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih