Pohlep in denar

Psihološko je naše blagostanje odvisno od tega, koliko denarja imamo. Razmerje med revnimi in bogatimi se vse bolj povečuje in še nikoli ni bilo tako ekstremno kot v zadnjem času.

Denar, ki sicer sam po sebi ni ne dober ne slab, je sredstvo, ki je omogočilo, da je pohlep preprosto eksplodiral. Posebno močno se je razmahnil s kapitalizmom, ki je denar in profit postavil na vrh lestvice vrednot. Denar ustvarja apetite in vodi posameznike, da vse svoje sile usmerjajo zgolj v zadovoljitev pohlepnih želja. Posebno nevaren je zato, ker prinaša možnost ogromne akumulacije. Danes ena sama oseba, denimo Viktor Rothschild, v svojih rokah drži več bogastva kolikor ga premore kopica držav. Naivno bi bilo misliti, da takšne moči ne izkorišča v svoj prid. Svet vodijo pohlepneži, ki so si na nečedne načine pridobili ogromno finančno moč. Denar je postal v domišljenem finančnem sistemu, ki gradi na mehanizmu posojanja denarja, najboljše sredstvo za izkoriščanje človeka in bogatenje priviligiranih.

Pohlep vodi v zadolževanje. Ta mehanizem, temelječ na obrestovanju denarja, je zelo domišljen način prikritega in brezobzirnega izkoriščanja, ki je v svetu legalizirano. Kredit je pri nizkih dohodkih edina pot, da si privoščimo kako nujno življenjsko dobrino ali stanovanje. Nekaj drugega pa je, če se nekdo za nakup kake luksuzne dobrine – denimo avtomobila - zadolži preko svojih zmožnosti. Dolgovi nas spreminjajo v ujetnike materialno­sti; spreminjamo se v ekonomske sužnje, biološke robote, lahkomiselne potrošnike, ki so topovska hrana liberalnega kapitalizma.

Še bolj pohlepni kot državljani so njihovi politični predstavniki. Čeprav si sami nismo naprtili posojil, smo obremenjeni z ogromnimi krediti, ki jih je v našem imenu najela država. Tako smo zapravili svojo suverenost in se moramo udinjati tujim bankirjem, ki se vse bolj polaščajo našega premoženja, ukinjajo bonitete socialne države in desetkajo naše svoboščine. Primer Grčije je zgovoren dokaz, kako je mogoče spraviti državo na kolena brez orožja, z ekonomskimi sredstvi. Projekt Evropske unije je bil v prvi vrsti želja bankirjev, ki so hlepeli po širokem finančnem trgu, in so ga v minulem desetletju s finančnimi instrumenti izvrstno izkoristili za svoje nepredstavljivo bogatenje. Z izjemo peščice držav EU so vse druge skoraj obubožale. Naj bi šlo tu za naključje?

Kapitalizem, družbeni sistem, ki je utemeljen na pohlepu, služi največjim pohlepnežem in povzpet­nežem, a tudi v vseh ostalih budi pohlep. Pohlepne ljudi preprosto potrebuje, saj so ti najboljši potrošniki in največji zapravljivci, ki omogočajo rast kapitalističnega sistema. Tako kot rak se tudi kapitalizem ne zna ustaviti, dokler ne uniči lastnega tkiva. Oblegani z ogromno količino propagandnih informacij, ki mamijo k nakupu vsega mogočega in nemogočega, nenehno ugotavlja­mo, kaj vse še potrebujemo in brez česa vsega si več ne znamo predstavljati življenja. Znane blagovne znamke se zdijo nepogrešljive, če si želimo kakovostnih izdelkov; spomnimo se, kako so pred leti z vrhunskimi tržnimi prijemi in zvijačami v hišnih obiskih prepričevali številne, da so se odločali za nakup dragih sesalnikov za prah. Kdo – še posebej to velja za mlade - se dandanes lahko upre miku nadvse zmogljivega telefona, ki prinaša kopico novih, silno mikavnih funkcij in dodatkov? Ali se zavedamo, da je to posledica pohlepa?

Brez pretiravanja lahko rečemo, da družba mlade generacije vzgaja v pohlepu, čeprav so njihove finančne perspektive vse prej kot optimistične.

Treba je vzpostaviti pravi odnos do denarja. V tem odnosu ne sme biti pohlepa, odvisnosti ali odklonilnosti. Naučiti se moramo ločevati psihološko potrebo od fizične potrebe. Vprašati se moramo, kakšne so naše realne potrebe? Trenutna potreba je nekaj, na kar ego ne more vplivati. Takoj ko začnemo razmišljati o prihodnosti pa se pritaknejo egovi apetiti in nam povsem izkrivijo pogled.

Novodobna gibanja (new age) razglašajo denar za energijo. To je nesmisel kajti denar nima realne podlage; predstavlja virtualno, fiktivno, spremenljivo vrednost in je predmet dogovora. Novodobna gibanja s tem opravičujejo tržni pristop v duhovnosti, kar je napaka. Branijo tudi veličino ega (t.i. višji jaz), kar je v nasprotju z vsemi resničnimi duhovnimi sistemi.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih