Obračun z jezo

Številni jezo v sebi – marsikdaj nezavedno - obsojajo, zato je ne izrazijo temveč potlačijo vase. A tu povzroča še več škode kot če bi jo izrazili. Energijski naboj jeze hočeš nočeš povzroča posledice, če ga ne transformiramo.

Z jezo pravzaprav ni nič narobe. Kdor jo obsoja, še ni prišel do spoznanja, da je jeza pač dejavnik, ki nam prinaša priložnosti za dvig nad svojo značajsko pomanjkljivost, za plemenitenje svoje osebnosti, za korigiranje svojih prepričanj in stališč. Zmotno je namreč misliti, da se morajo stvari odvijati tako, takrat, tam in na takšen način, kot si predstavljamo. Odgovornost za razplet ni v naših rokah, vse vodijo povsem druge, višje sile, ki se marsikdaj močno poigrajo z nami. Skozi lekcije, ki nam jih prinaša jeza, lahko prepoznamo svojo zmoto. Ali pa tudi ne. Če tega ne storimo, bo odmik od kozmične harmonije povzročil neljube posledice. Ceno bo naposled plačalo naše telo, končni račun pa bo nosila naša duša.

Jezni lahko prepozna svojo zmoto, a bo, če je trmoglav, vendarle vztrajal pri svojem. Kdor se jezi, dokazuje, da ni uspel dojeti skritega ozadja stvari in na poti samorazvoja ni uspel prestopiti okvira ega. Dokler ego ni presežen, njegove kali nenehno hranijo jezo, pa čeprav v še tako subtilni obliki.

Vzroki jeze se skrivajo na 49 nivojih podzavesti, zato je ni preprosto izkoreniniti. Kdor si predstavlja, da se je možno jeze znebiti zgolj z miselno disciplino, dela račun brez krčmarja.

Ko smo jezni ali besni, je najbolje zamenjati center, iz katerega trenutno delujemo. Če jezno sceno prekinemo in gremo na sprehod, smo z emocionalnega centra preklopili na motoričnega. Tako se lahko ohladimo in v miru premislimo zadevo.

A pogosto tega ne moremo storiti. Dobro delujoči razum ima sposobnost razbrati realnost, povezati dejstva, zato se jezi lahko izogne, kar pa ne pomeni, da jo lahko tudi izkorenini. Težavi sta dve: jeza um zamegli, zato izgubimo razsodnost, čustveni center pa reagira prej kot intelektualni, zato je um običajno prepozen, razen če se na potencialni izbruh jeze pripravimo - če se pravočasno zavemo, s kom imamo opravka ter kakšne tematike se lotevamo. Takrat lahko svojo pozornost primerno izostrimo ter tako položaj laže obvladamo.

Razkrojiti jezo ni preprosto. Postopek je enak kot pri odpravljanju drugih obrazov ega. Ni dovolj ustaviti naval jeze; treba se je soočiti z njo in raziskati njen pravi vzrok, sicer sledi pometanje pod preprogo in frustracija. Potreben je zavesten dvig nad običajni nivo reakcij, opazovanje lastnega počutja. V sebi moramo vzpostaviti budnega opazovalca, čisto zavest, da lahko ego opazujemo in presojamo njegove motive. Je jezi botrovalo neko pričakovanje ali prepričanje, neizpolnjena želja, strah? Kaj je v ozadju? Treba je najti agregat ega, ki je jezi botroval, ki je torej njen pravi povzročitelj (ponos, pohlep, lenoba …), in ugotoviti, kako je deloval. Poskušamo začutiti njen »psihološki okus«. Katerih centrov (intelektualni, emocionalni …) se je polastil?

V naslednji fazi razkroja jeze se v meditaciji poglobimo v doživeta občutja jeze. Treba se je soočiti s hibi - denimo ponosu - nasprotno, pozitivno lastnostjo (ponižnostjo) in se v njo vživeti, zavedajoč se, da nas vztrajanje v hibi vodi v past brez izhoda. Nato s hibo oziroma pripadajočim egom obračunamo tako, kot bi hoteli energijo, nakopičeno v hibi, transformirati in prenesti v vrlino. To je naloga, ki se uresničuje na višjih ravneh. V prošnji ali molitvi se zato obrnemo na duhovna bitja, ki to lahko storijo in ego razkrojijo na energijski in duhovni ravni.

Ko prepoznamo ozadje jeze in njeno nesmiselnost, nas marsikdaj popade smeh. Za kakšne neumnosti trošimo svojo vitalno energijo! Treba je iskati prešernost in prožnost biti ter so odločati z zaupanjem v dobro. Vse drugo so slabe izbire. Naj izbor dobrega postane naša navada!

 

 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih